Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Kp 23147/2017 ECLI:SI:VSLJ:2023:II.KP.23147.2017 AI generated

Appeal dismissed; court upheld conviction for combined sentence where prior sentence was served before new crime.

Case Number VSL Sodba II Kp 23147/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana dismissed the State Prosecutor's appeal against a first-instance judgment that combined two prison sentences into one. The appellant argued that Article 53 of the Criminal Code only applies to continuous sentences, claiming Article 55 should have been used instead. The court rejected this, noting that the appellant committed the new crime before serving the prior sentence, satisfying the conditions for a combined sentence under Article 55, which allows crediting already served time. Consequently, the original sentence of one year and three months was confirmed as legally correct.

Legislator headnote

AI generated

53. člen KZ-1; 55. člen KZ-1: When a defendant commits a new crime before serving a prior sentence, the court may apply Article 53 to issue a combined sentence, and the time already served must be credited under Article 55.

Keywords

AI generated
combined sentence prior sentence served Criminal Code Article 53 Criminal Code Article 55 appeal against conviction crediting of time served continuous sentence

Cited Legislation

AI generated
53. člen KZ-1
Stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni napačno uporabilo 53. člen KZ-1, saj se slednji uporablja zgolj za neprestane kazni, saj 55.
55. člen KZ-1
člen KZ-1, saj se slednji uporablja zgolj za neprestane kazni, saj 55. člen KZ-1 določa, da sodišče po 53.
56. člen KZ-1
407. člen ZKP
383. člen ZKP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni napačno uporabilo 53. člen KZ-1, saj se slednji uporablja zgolj za neprestane kazni, saj 55. člen KZ-1 določa, da sodišče po 53. členu KZ-1 določi enotno kazen, kadar sodi obsojencu za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi in ne preden je prestal kazen, je napačno. Pritožnica spregleda drugi stavek prvega odstavka 55. člena KZ-1, ki določa, da se kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, všteje v izrečeno kazen zapora, iz česar že iz jezikovne razlage izhaja, da je obsojencu mogoče všteti tudi že prestano kazen, pod pogojem, če sodi sodišče obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z v uvodu navedeno sodbo na podlagi prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 23147/2017 z dne 11. 11. 2022, pravnomočno dne 7. 2. 2023, s katero je bila obsojenemu izrečena kazen eno leto zapora in Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 47776/2016 z dne 23. 10. 2019, pravnomočno 16. 6. 2020, s katero je bila obsojenemu izrečena enotna kazen štiri mesece zapora, v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojenemu izreklo enotno kazen eno leto in tri mesece zapora. Po 55. in 56. členu KZ-1 je obsojencu v izrečeno kazen vštelo delno prestano kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 23147/2017 z dne 11. 11. 2022 in v celoti prestano kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 47776/2016 z dne 23. 10. 2019. V preostalem ostanejo pravnomočne sodbe nespremenjene. Sklenilo je še, da prošnjo obsojenca za združitev kazni zapora izrečene s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 23147/2017 z dne 11. 11. 2022 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju II K 16150/2020 z dne 14. 10. 2020, zavrne.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in odločbe o kazenskih sankcijah ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter prošnjo obsojenca za združitev kazni zapora v celoti zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni napačno uporabilo 53. člen KZ-1, saj se slednji uporablja zgolj za neprestane kazni, saj 55. člen KZ-1 določa, da sodišče po 53. členu KZ-1 določi enotno kazen, kadar sodi obsojencu za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi in ne preden je prestal kazen, je napačno. Pritožnica spregleda drugi stavek prvega odstavka 55. člena KZ-1, ki določa, da se kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, všteje v izrečeno kazen zapora, iz česar že iz jezikovne razlage izhaja, da je obsojencu mogoče všteti tudi že prestano kazen, pod pogojem, če sodi sodišče obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi.

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je obsojenec kaznivo dejanje po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 23147/2017 z dne 11. 11. 2022 storil dne 16. 5. 2017, torej še preden je začel prestajati kazen po prejšnji sodbi Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 47776/2016 z dne 23. 10. 2019, saj je kazen zapora po tej sodbi nastopil dne 13. 8. 2020 in jo v celoti prestal. Glede na navedeno je pritrditi razlogom izpodbijane sodbe, da so pogoji za izrek enotne kazni po navedenih sodbah podani. V pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona zato nista podani.

6. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje obsojencu pri spremembi pravnomočnih odločb v izrečenih kazenskih sankcijah izreklo povsem primerno enotno kazen enega leta in tri mesece zapora, kar pritožnica podrobneje niti ne izpodbija.

7. Ker sodišče druge stopnje pri preizkusu sodbe, ki ga opravi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) tudi ni našlo napak, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.