Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 271/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:CST.271.2023 AI generated

Appeal dismissed; late mortgage claim upheld, but sale validity remains for court to decide.

Case Number VSL Sklep Cst 271/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against a ruling that confirmed a late-filed mortgage claim by the Republic of Slovenia. The appellant argued the claim was time-barred because the property was sold before the claim was filed, yet the administrator withdrew the sale contract. The court held that while a late claimant may seek monetary compensation if the property is sold, the validity of the administrator's withdrawal from the sale contract is a separate issue for the substantive court to determine if a lawsuit is filed.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 299. člen 5. odstavek 2.; Če upravitelj proda premoženje, ki je predmet prepozno prijavljene izločitvene pravice, izločitveni upnik res izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva denarni znesek, vendar je vprašanje o utemeljenosti odstopa od prodajne pogodbe predmet pravdnega sodišča.

Keywords

AI generated
insolvency administrator mortgage claim late filing sale contract withdrawal monetary compensation substantive court ZFPPIPP

Cited Legislation

AI generated
ZFPPIPP 299. člen 5. odstavek 2.
ZFPPIPP 299. člen 4. odstavek 4.
ZFPPIPP 303. člen 1. odstavek 1.
ZFPPIPP 303. člen 1. odstavek 2.
ZFPPIPP 310. člen 1. odstavek 1.
ZPP 350. člen 2. odstavek 2.
ZPP 366. člen
ZPP 365. člen 1. odstavek 1.
ZPP 121. člen 1. odstavek 1.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če upravitelj proda premoženje, ki je predmet prepozno prijavljene izločitvene pravice, izločitveni upnik res izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Vendar pa je v danem primeru sporno, ali so nepremičnine, ki so predmet izločitvenih pravic RS, prodane, glede na to, da je upravitelj odstopil od sklenjene prodajne pogodbe. Z vprašanjem, ali je bil ta odstop utemeljen, pravilen in pravno učinkovit, pa se bo ukvarjalo pravdno sodišče, v kolikor bo RS vložila tožbo po prvem odstavku 310. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 6. 7. 2023, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Družba A., d. o. o., je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da prijavi izločitvenih pravic Republike Slovenije pod rednima številkama 627 in 633, ki sta v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 6. 7. 2023 navedeni pod zaporednima številkama 212 in 213, zavrže kot prepozni, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upnica Republika Slovenija in upravitelj sta na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta upnika B. d. o. o. in A. d. o. o. prerekala izločitveno pravico, ki jo je prijavila Republika Slovenija. Glede na to, da njena prijavljena in prerekana izločitvena pravica ne temelji na izvršilnem naslovu, je na pravdo napotilo izločitveno upnico. Pojasnilo je, da v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, njegova izločitvena pravica ne preneha.

6. Pritožnik navaja, da je upnica Republika Slovenija (RS) prijavila izločitveni pravici, na kateri se nanaša izpodbijani sklep, prepozno, saj je zamudila trimesečni rok za prijavo, ki teče od začetka stečajnega postopka, to je od dne 5. 11. 2009. Trdi, da je upnica v trenutku prijav, 17. 2. 2021 in 30. 8. 2021, vedela, da so bile nepremičnine, na katerih je prijavila izločitveno pravico, takrat že prodane, saj je sodišče že podalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem (A. d. o. o.) in je zato izločitvena pravica na nepremičninah prenehala. Zato je upnica RS podrejeno v svojih prijavah zahtevala priznanje izločitvene pravice na denarnem znesku, doseženem s prodajo zgoraj navedenih nepremičnin, zmanjšanem za stroške v zvezi s prodajo. Pritožnik meni, da bi sodišče prve stopnje prijavljeni izločitveni pravici upnice Republike Slovenije, moralo zavreči, glede na to, da sta prenehali.

7. Ob smiselni 71. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP se mora upravitelj o prijavljenih izločitvenih pravicah določno izreči, ali jih priznava ali prereka. Ker izločitvena pravica, ki je bila prijavljena po poteku roka za prijavo izločitvenih pravic iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP, ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP), se mora upravitelj izjaviti tudi o takšni prepozno prijavljeni izločitveni pravici, sodišče pa mora izvesti postopek preizkusa v skladu z določbami 69. do 70. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP).

8. Če upravitelj proda premoženje, ki je predmet prepozno prijavljene izločitvene pravice, izločitveni upnik res izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Vendar pa je v danem primeru sporno, ali so nepremičnine, ki so predmet izločitvenih pravic RS, prodane, glede na to, da je upravitelj odstopil od sklenjene prodajne pogodbe. Z vprašanjem, ali je bil ta odstop utemeljen, pravilen in pravno učinkovit, pa se bo ukvarjalo pravdno sodišče, v kolikor bo RS vložila tožbo po prvem odstavku 310. člena ZFPPIPP.

9. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno postopalo pravilno, ko je izvedlo postopek preizkusa prijavljenih izločitvenih pravic upnice Republike Slovenije in glede na to, da sta bili prerekani, na pravdo napotilo upnico Republiko Slovenijo. S tem je tudi odločilo o ugovoru pritožnika in B. d. o. o.

10. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).