Appeal partially allowed; court voids guardianship order for lack of reasoned justification under ZNP-1.

I. Pritožbi se delno ugodi in se 1. točka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zoper 2., 3. in 4. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrže.

[JEDRO]

Če je odločitev nerazumljiva, protislovna, nesmiselna ali brez razlogov, se zoper njo ni mogoče niti pritožiti, niti je ni mogoče preizkusiti.

ZNP-1 terja bolj natančno in izčrpno obrazložitev konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve določene osebe pod skrbništvo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod 1. točko po uradni dolžnosti uvedlo postopek za postavitev nasprotne udeleženke skrbništvo, pod 2., 3. in 4. točko pa je odredilo izdelavo izvedeniškega mnenja.

2. Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi zoper sklep trdi, da skrbnika trenutno ne potrebuje in pri tem pojasnjuje okoliščine zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ter razmere, v katerih živi.

3. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

Glede pritožbe zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa

4. Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o uvedbi postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, je dopustna posebna pritožba in mora biti zato obrazložen (prvi odstavek 33. člena ter drugi odstavek 31. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1).

5. Po 22. členu Ustave je pravica stranke do poštenega postopka varovana tudi z zahtevo, da sodišče na konkreten način in z zadostno jasnostjo poda razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločite. 1 V kolikor je namreč odločitev nerazumljiva, protislovna, nesmiselna ali sploh brez razlogov, se namreč zoper njo ni mogoče niti pritožiti, torej uresničiti pravice do pritožbe, niti je ni mogoče preizkusiti. Ker gre za tako pomembno jamstvo poštenega sojenja, pritožbeno sodišče v primeru, ko je kršeno, nanj pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da za kršitev tega jamstva ne velja dolžnost uveljavljanja (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1).

6. Po tretjem odstavku 57. člena ZNP-1 sodišče začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

7. Z izpodbijanim sklepom zahtevi za obrazložitev odločitve ni zadoščeno. Sodišče prve stopnje je namreč odločitev o uvedbi postopka utemeljilo zgolj s tem, „da je sledilo pobudi Univerzitetne psihiatrične klinike, da naj se pri njih obravnavana nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo, ker zaradi narave bolezni ni zmožna v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, jih uveljaviti oziroma ščititi, ker ni zmožna samostojnega urejanja poslov in ker za te zadeve ne zmore pooblastiti druge osebe“.

8. Materialnopravna določba tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 terja bolj natančno in izčrpno obrazložitev konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve določene osebe pod skrbništvo. Povedano še drugače to pomeni, da v kolikor je pobuda za uvedbo postopka tako skopa in pavšalna kot v obravnavanem primeru, mora sodišče sprva razjasniti okoliščine, na katere nakazuje pobuda (npr. s pribavo poročila o zdravstvenem stanju, s poizvedbami o socialnih in bivanjskih razmerah...), da lahko potem presoja, ali obstojijo utemeljeni razlogi za uvedbo postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Ker izpodbijana odločitev pod 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, izhajajoč iz sicer prvostopne pravilne pravne kvalifikacije, nima nobene konkretne podlage, torej nobene obrazložitve o odločilnih dejstvih, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbi zoper odločitev o uvedbi postopka pod 1. točko izreka je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijani sklep, izdan po uradni dolžnosti, v tem delu razveljaviti (3. točka 365. člena, 366. člen in prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljene pomanjkljivosti ni moglo samo odpraviti, saj bi z ugotavljanjem relevantnih dejstev stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Pritožbeno sodišče zadeve ni vrnilo v nov postopek, ker zgolj obstoj pobude same po sebi še ne utemeljuje odločanja o uvedbi postopka.

Glede pritožbe zoper 2., 3. in 4. točko izreka izpodbijanega sklepa

10. Po drugem odstavku 33. člena ZNP-1 se sme sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sklep, s katerim se postopek konča, če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe. Po tretjem dostavku 287. člena ZPP zoper sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza, ni posebne pritožbe. Ker pritožba zato v delu, v katerem je vložena zoper 2., 3. in 4. točko prvostopenjskega sklepa, ni dovoljena, jo je bilo potrebno zavreči (1. točka 365. člena, 366. člen in 352. člen ZPP).

1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-148/17 z dne 12. 4. 2018.