Appeal dismissed; court ruled issuing two separate court fee orders for two distinct appeals was legally correct.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče je ravnalo pravilno, ko je izdalo plačilni nalog za plačilo takse tudi za drugo pritožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke z dne 29. 8. 2023 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 17. 8. 2023 zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno in v celoti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitev pravdnega postopka pritožil po tožbi toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegovemu ugovoru v celoti ugodi.

Navaja, da je sodišče že izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo po tožbi in po nasprotni tožbi v višini 375 EUR, nato pa je na njegovo presenečenje sodišče 17. 8. 2023 izdalo še en plačilni nalog za plačilo takse v višini 513 EUR. Prvi plačilni nalog vsebuje navedbe, da gre za postopek po tožbi, kot tudi navedbo, da gre za postopek po nasprotni tožbi in zato meni, da so ugotovitve sodišča v izpodbijanem sklepu zmotne iz več razlogov. Po prvem plačilnem nalogu je takso že plačal. Vsa dejstva je sodišče prve stopnje imelo v svoji sferi in zato ni imelo kaj ugotavljati, razen morebitne očitne pisne napake, na katere pa se ni sklicevalo. Posledično je sodišče prve stopnje postopalo v nasprotju 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in tako povzročilo kršitev določb pravdnega postopka. Spornega dejanskega stanja med strankama ni ugotavljalo, temveč lastno postopanje, kar predstavlja nepravilno ali zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje pa je zagrešilo tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z obrazložitvijo sodišča, da bi moralo za pritožbeni postopek odmeriti dve taksi in izdati dva ločena plačilna naloga, se ne strinja. Odločitev na zakonsko določbo ni oprta in se je ne da preizkusiti. Če bi že moralo izdati plačilna naloga za pritožbo glede tožbe kot nasprotne tožbe, pa bi jo ju moralo izdati hkrati. S tem, ko je postopala tako kot je, pa je ustvarilo pravno negotovost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Noben od zatrjevanih pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je ugovor pravilno zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da bilo treba za pritožbeni postopek odmeriti dve taksi ter izdati dva plačilna naloga – enega za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi in drugega za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi.

5. Pritožnik neutemeljeno vztraja, da je s plačilom takse po prvem plačilnem nalogu plačal sodno takso za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi in sodno takso za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi.

6. Ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so pravilne. Sodišče prve stopnje je v predmetnem pritožbenem postopku izdalo dva plačilna naloga, in sicer prvega 10. 8. 2023 in drugega 17. 8. 2023. Oba plačilna naloga sta izdana v obliki tipskega pisanja 1 . V glavah obeh plačilnih nalogov je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo zaradi česa se vodi zadeva P 182/2018 (8.710,72 EUR po tožbi in 15.630 EUR s pp po nasprotni tožni). Zmotna je zato sklepanje pritožnika, da se zato terjata obe taksi. Iz prvega plačilnega naloga izhaja, da se terja taksa za pritožbo po tarifni številki 1121 ZST-1 v znesku 375 EUR, kar jasno pomeni, da se terja taksa za pritožbo zoper odločitev o zahtevku zaradi plačila 8.710,72 EUR. Iz drugega plačilnega naloga pa jasno izhaja, da se terja taksa za pritožbo po nasprotni tožbi po tarifni številki 1121 ZST-1 v znesku 513 EUR (torej za pritožbo zoper odločitev zaradi plačila 15.630 EUR).

7. Ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu niso zmotne. Tudi za pisno pomoto, kot skuša prikazati pritožnik, ne gre. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP 2 ni podana. Če je sodišče prve stopnje po izdaji prvega plačilnega naloga ugotovilo, da je izdan za pritožbo zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku zaradi plačila 8.710,72 EUR, stranka pa je vložila pritožbo tudi zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku po nasprotni tožbi za plačilo 15.630 EUR (in takse ob vložitvi pritožbe ni plačala), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izdalo plačilni nalog tudi za plačilo takse tudi za slednjo pritožbo.

8. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da z združitvijo dveh pravd v enotno obravnavanje ne pride do zlitja tožbenih zahtevkov v enega, temveč pravdi obdržita vsaka svojo samostojnost. Sodišče prve stopnje se je pri tem sklicevalo na dve odločbi naslovnega sodišča iz katerih jasno izhaja podlaga za takšno stališče. S tem sklep vsebuje zadostne razloge za njegov preizkus. Postopanje sodišča prve stopnje pa tudi ne ustvarja pravne negotovosti.

9. Pritožba je tako v celoti neutemeljena in ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na podlagi druge točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 Drugi odstavek 97. člena Sodnega reda, Uradni list RS, številka 87/2016.

2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.