Appeal dismissed; court held non-consent to pre-trial question resolution does not mandate procedural suspension.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

(Ne)strinjanje tožnika s toženkinim predlogom za prekinitev postopka ne more imeti nobenega vpliva na odločitev sodišča prve stopnje. To je dolžno ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženke za prekinitev postopka do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja v pravdi P 625/2022-II Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj je odločilo, da ne bo samo reševalo tega predhodnega vprašanja. Pojasnilo je, da je tožnik v navedeni pravdi dobil tožbo v odgovor šele konec marca 2023 in da ni pričakovati, da bo zadeva kmalu na vrsti za obravnavanje, zato je smotrno, da predhodno vprašanje reši samo, saj bo hitreje rešeno v tej pravdi. Pri tem ne gre za primer, ko sodišče samo ne sme rešiti določenega predhodnega vprašanja. 1

2. Toženka takšni odločitvi s pritožbo nasprotuje in predlaga razveljavitev sklepa ter odločitev, da se postopek prekine do pravnomočnega zaključka pravde. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, skupaj z odgovori nanje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik pritrjuje izpodbijani odločitvi in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče odredi prekinitev postopka med drugim tudi, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (prva točka prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku, 2 v nadaljevanju: ZPP) pri čemer gre za predhodno vprašanje, če je za odločitev v zadevi treba odgovoriti na vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (prvi odstavek 13. člena ZPP). Če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, lahko sodišče samo reši to (predhodno) vprašanje.

6. Pritožba najprej meni, da je izpodbijana odločitev materialno pravno zmotna, pri tem se sklicuje na odločbo II Ips 802/2007, da sodišče nima diskrecijske pravice odločati ali naj predhodno vprašanje reši samo in da vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, samo ne sme reševati. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, v tej zadevi ni podana takšna situacija. Pri predhodnem vprašanju v tej zadevi gre namreč za vprašanje skupne lastnine in s tem povezane pravne podlage za bivanje toženke v sporni nepremičnini. Dejstvo, da je vrednost spornega zahtevka v pravdi P 625/2022-II višja od zneska, do katerega so pristojna okrajna sodišča, ne pomeni, da okrajno sodišče določenega vprašanja (o katerem se bo sicer odločalo v pravdi pred okrožnim sodiščem) ne bi smelo reševati kot predhodnega vprašanja.

7. Nadalje pritožba opozarja, da se tudi tožnik ni strinjal z reševanjem predhodnega vprašanja v tej pravdi. (Ne)strinjanje tožnika s toženkinim predlogom za prekinitev postopka ne more imeti nobenega vpliva na odločitev sodišča prve stopnje. To je dolžno ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Če je glavni postopek že skoraj končan, postopek o predhodnem vprašanju pa se je na matičnem področju komaj začel, je prekinitev neracionalna še zlasti v primerih, ko gre za civilistično predhodno vprašanje. 3 Tudi, če sta obe pravdi v podobni fazi postopka, po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobenega razloga, da bi se ta pravda prekinjala in bi se čakalo na odločitev v drugi pravdi, ampak je (še zlasti zaradi varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja) bolje, da se ta postopek nadaljuje in da na predhodno vprašanje odgovori sodišče samo.

8. Vse druge pritožbene navedbe, ko toženka navaja, da stanovanje predstavlja skupno premoženje, da sodišče prve stopnje ne stremi k varovanju pravic obeh pravdnih strank, da je izpodbijana odločitev le v korist tožnika, da se je postopek primarno zavlekel zaradi nezakonite zamudne sodbe P 9/2022,... so za odločitev o pritožbi v tej fazi postopka nepomembne. Pritožbeno sodišče pa opozarja, da dejstvo, da bo o predhodnem vprašanju odločalo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da toženka zoper končno odločitev (ki bo temeljila tudi na odgovoru na predhodno vprašanje) ne bo imela pritožbe. Zato so še toliko bolj brezpredmetni njeni pomisleki, da so ji s tem, ko sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka do pravnomočne odločitve v pravdi, vodeni pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kršene kakršne koli pravice in da ji bo s tem povzročena nenadomestljiva škoda.

9. Ker toženka s pritožbo ni uspela, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi o pritožbi, je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Sodišče samo ne sme reševati le tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom.

2 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.

3 V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, 2005, stran 139.