Court dismisses appeal when converting individual unit to common area requires simultaneous registration of all share changes.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar posamezni del postane splošni skupni del stavbe, lastninska pravica na tem delu ne vključuje več solastnine na splošnih skupnih delih in se deleži solastnine na splošnih skupnih delih, ki jo vključujejo lastninske pravice na preostalih posameznih delih v etažni lastnini, sorazmerno povečajo. Hkrati predmet solastnine na splošnih skupnih delih postane tudi del, ki se je preoblikoval. Navedeno nujno terja hkraten vpis vseh sprememb, ki jih povzroči preoblikovanje osnovnega pravnega položaja posameznega dela in predložitev listin, ki to omogočajo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju tudi sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep, s katerim je bil zavržen predlog, s katerim je pri uvodoma navedenih nepremičninah, na podlagi sklepa stečajnega sodišča o preizkusu terjatev – izločitvenih pravic in končnega seznama preizkušenih terjatev 1 , zahteval vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela stavbe.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Uvodoma povzema dosedanji potek postopka. Ne strinja se s sodiščem, da bi moral predložiti listino, iz katere bi izhajali na novo določeni solastniški deleži na splošnih skupnih delih oziroma listino, ki določa, da so le ti 0/0 oziroma 1/1. S popravkom predloga je namreč umaknil tisti del predloga, s katerim je zahteval vpis solastnine na splošnih skupnih delih v deležu 0/0 in tudi ni zahteval vpisa v deležu 1/1, temveč samo, da se posamezni del št. 29 vpiše v korist vsakokratnega lastnika stavbe št. 5, enako kot je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.

Sodišče se do tega ni opredelilo. Zemljiškoknjižno sodišče, čeprav ga zavezuje načelo formalnosti zavrača realizacijo sodne odločbe, kar je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Pravnomočno odločbo bi moralo sodišče izvesti tako kot se glasi. Predlagatelj je dokazal, da informacijski sistem take realizacije ne dopušča in je prav zato predlog spremenil s pisno vlogo. V tem zemljiškoknjižnem postopku je želel doseči le spremembo osnovnega pravnega položaja glede dela stavbe št. 29, sistem elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnega predloga pa zahteva tudi vpis osnovnih pravnih položajev pri vseh ostalih delih stavbe, ki pa se v konkretnem primeru ne predlagajo.

Da bi zadostil zahtevam elektronskega sistema, je moral prepisati obstoječe deleže vseh ostalih delov stavbe, kar je poskusil, vendar je bil na seznamu izpuščen del št. 29, na katerega se predlog nanaša, zato seštevek idealnih delov stavbe ni bil enak 100% oziroma 1/1, posledično elektronski sistem ni dovolil vložitve takšnega predloga. Da bi lahko vložil predlog, mu je preostala možnost, da pri ostalih delih stavbe, ki niso predmet tega postopka označi delež 0/0, naknadno pa je ta del s pisno vlogo umaknil in vztrajal samo na vpisu, ki se nanaša na posamezni del št. 29, saj sodna odločba, na kateri temelji vpis ne zajema ostalih delov stavbe.

Sodišče je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je v tej zadevi problem v tem, da je predlagatelj predlagal spremembo položaja posameznega dela 29 v splošni skupni del stavbe, s čimer se spremenijo tudi solastniški deleže posameznih delov na splošnih skupnih delih stavb, kar pa se lahko spremeni le z ustreznim aktom, ki ni predložen. Vendar predlagatelj sploh ni zahteval spremembe solastniških deležev lastnikov posameznih delov na splošnih delih. Čeprav bi s spremembo posameznega dela stavbe št. 29 v skupni del prišlo do položaja, da bi bila stavba št. 5 last njenega vsakokratnega lastnika, torej tudi dela 29, to ne pomeni da bi šlo za situacijo v nasprotju z zakonom – analogno pravu družb v tem primeru posamezni del 29 na zboru lastnikov ne bi dajal glasovalne pravice ali pa bi glasovalno pravico uveljavljal upravnik kot zastopnik vseh etažnih lastnikov.

Gre za materialno pravno vprašanje, do katerega se zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno opredeljevati. Zemljiškoknjižno sodišče, ki ga veže načelo formalnosti bo moralo pravnomočno odločbo realizirati tako, kot se glasi. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da ugovoru ugodi in dovoli vpis po popravljenem predlogu oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi predlagatelj predlaga spremembo osnovnega pravnega položaja nepremičnine s položajem posameznega dela v etažni lastnini v pravni položaj splošnega skupnega dela. Sodišče je pravilno izhajalo iz opredelitve etažne lastnine (105. člena Stvarnopravnega zakonika). Glede na pravno naravo etažne lastnine je urejen tudi njen vpis v zemljiško knjigo (15.a člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

5. Predlagana sprememba osnovnega pravnega položaja posameznega dela ima za posledico, da se samostojna (vknjižena) lastninska pravica na prostorskem delu v etažni lastnini vključi v lastninsko pravico na vseh (preostalih) delih s položajem posameznega dela v etažni lastnini. Vsebinsko povzroči prenehanje lastninske pravice dosedanjega imetnika na posameznem delu, ki se preoblikuje. Ker posamezni del postane splošni skupni del stavbe, lastninska pravica na tem delu ne vključuje več solastnine na splošnih skupnih delih in se deleži solastnine na splošnih skupnih delih, ki jo vključujejo lastninske pravice na preostalih posameznih delih v etažni lastnini, sorazmerno povečajo. Hkrati predmet solastnine na splošnih skupnih delih postane tudi del, ki se je preoblikoval 2 . Navedeno nujno terja hkraten vpis vseh sprememb, ki jih povzroči preoblikovanje osnovnega pravnega položaja posameznega dela in predložitev listin, ki to omogočajo. Vpis na tak način, za katerega se zavzema predlagatelj, da se vknjiži le posamezni del št. 29 v korist vsakokratnega lastnika stavbe, ne da bi se vpisalo tudi nove deleže solastnine na splošnih skupnih delih ob upoštevanju sorazmernega povečanja zaradi spremembe osnovnega pravnega položaja enega posameznega dela v pravni položaj splošnega skupnega dela (in s tem v zvezi predložitve listine) ni možen.

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Sklep o preizkusu terjatev – izločitvenih pravic (prvi dodatni) Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. St 2926/2018 z dne 23.1.2020, in prvi dodatni končni seznam preizkušenih terjatev St 2926/2018 z dne 23.1.2020.

2 O tem: Komentar Stvarnopravnega zakonirka, Lastninska pravica in etažna lastnina, 1. knjiga, avtorji Nina plavšak...et al., Planet GV: ABC nepremičnine, 2019 – (Zbirka Sodobno stvarno pravo), točka 20.6.3.