Administrative court dismisses lawsuit because plaintiff was not a party in the original administrative proceeding.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila udeležena kot stranka ali stranski udeleženec, ne more biti stranka v obravnavanem upravnem sporu, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka s tožbo izpodbija gradbeno dovoljenje, št. 351-254/2020-5 z dne 4. 12. 2020, s katerim je Upravna enota Piran investitorju Občini ... izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo ... pristanišča ... na zemljiščih s parc. št. 5597/3 in 5597/2, obe k.o. ..., ter parc. št. 5436 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji (v nadaljevanju: gradbeno dovoljenje). 1 Sodišču predlaga, da gradbeno dovoljenje odpravi.

2. Tožbo je treba zavreči iz naslednjih razlogov:

3. V zadevi ni sporno, da tožeča stranka ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj obravnavano tožbo vlaga (med drugim) prav iz razloga, ker v upravnem postopku ni bila udeležena kot stranka ali stranski udeleženec.

4. Prvi odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Tak položaj lahko doseže oseba v upravnem postopku pod pogoji iz 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in po postopku iz 142. člena oziroma 229. člena tega zakona. Če je upravni postopek že končan, ima oseba možnost zahtevati udeležbo v postopku s predlogom za njegovo obnovo iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, pod pogojem, da ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP (tretji odstavek 261. člena ZUP) ali pa da svoje udeležbe ni uspešno uveljavljala že v končanem prejšnjem postopku (četrti odstavek istega člena). Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da lahko zoper upravni akt vlaga tudi pravna sredstva. Če osebi navedeni status ni priznan in je sklep o tem dokončen, pa ga lahko izpodbija v upravnem sporu (drugi odstavek 17. člena ZUS-1).

5. Na podlagi teh določb je razvidno, da mora biti o vprašanju, ali ima oseba pravico udeleževati se (tujega) postopka in posledično vlagati pravna sredstva zoper meritorno odločitev, odločeno v času trajanja tega postopka. Samo tako je tej osebi zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva zoper izdani upravni akt. ZUS-1 namreč nima posebnih določb, ki bi stranskemu udeležencu omogočale naknadno vložitev tožbe zoper vsebinsko odločitev upravnega organa. 2

6. Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila udeležena kot stranka ali stranski udeleženec, sodišče zaključuje, da ne more biti stranka v obravnavanem upravnem sporu, zato je njeno tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali ima tožeča stranka sposobnost biti stranka v smislu 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

1 S tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila 11. 1. 2022, je poleg gradbenega dovoljenja izpodbijala še sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-34/2021-2550-9 z dne 7. 12. 2021, o zakonitosti katerega bo sodišče odločalo v okviru zadeve III U 162/2022 (sklep tukajšnjega sodišča, št. III U 9/2022-9 z dne 4. 8. 2022).

2 Tako Vrhovno sodišče v sklepih I Up 84/2016 z dne 13. 4. 2016 in I Up 9/2022 z dne 23. 3. 2022.