Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 239/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:CST.239.2023 AI generated

Appeal allowed; court ruled bankruptcy administrator alone can request court consent for bankruptcy proceedings.

Case Number VSL Sklep Cst 239/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljana revoked the first-instance court's rejection of a bankruptcy administrator's request for court consent to a settlement agreement. The appellant argued the lower court erred by denying consent, while the administrator opposed the appeal. The court held that only the bankruptcy administrator has the standing to request court consent under Article 322 of the Insolvency Act, as the settlement did not constitute a management act requiring such approval.

Legislator headnote

AI generated

Article 322 of the Insolvency Act; Only the bankruptcy administrator may request court consent for bankruptcy proceedings, and such consent is not required for settlements not involving the administration of the bankruptcy estate.

Keywords

AI generated
bankruptcy administrator court consent insolvency proceedings settlement agreement standing to appeal ZFPPIPP Article 322 bankruptcy estate management

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
3. točka 365. ZPP
člena ZFPPIPP, zato je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121.
P 140/2021 (Okrožno sodišče v Kopru)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožnik sam krije pritožbene stroške.

[JEDRO]

Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati (le) upravitelj stečajnega postopka in je potrebno le v okviru 322. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sklenjena sodna poravnava ne predstavlja posla upravljanja stečajne mase, zaradi tega tudi ni podlage za uporabo 322. člena ZFPPIPP in odločanje sodišča o soglasju k sodni poravnavi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo soglasje k sodni poravnavi, sklenjeni v pravdni zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru opr. št. P 140/2021 med A. A. in pok. B. B. – stečaj zapuščine (v nadaljevanju: sodna poravnava).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrže predlog Okrožnega sodišča v Kopru za izdajo soglasja v zadevi P 140/2021 oziroma odloči, da soglasje k sodni poravnavi ni potrebno.

3. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upravljanje stečajne mase je (med drugim) tudi sklenitev sodne ali izvensodne poravnave v postopkih v zvezi s prerekanimi terjatvami, ločitvenimi in izločitvenimi pravicami. Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča (prvi in drugi odstavek 322. člen Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Upraviteljev predlog za izdajo soglasja mora biti ustrezno obrazložen in mora utemeljevati, zakaj je predlagana sodna poravnava koristna za stečajno maso.

6. Obravnavano sodno poravnavo sta sklenila dva upnika (upnik, ki je terjatev in ločitveno pravico prerekal in upnik, ki ju je prijavil v stečajnem postopku in ki je bil napoten na pravdo, pritožnik). Upraviteljica (ki je terjatev in ločitveno pravico, ki je predmet sodne poravnave, v postopku preizkusa terjatev priznala), ni stranka te sodne poravnave. Zato tudi ni podala sodišču predloga za izdajo soglasja k sklenitvi poravnave, temveč je po pozivu sodišča prve stopnje le dala mnenje o tem, ali je sklenjena sodna poravnava v interesu upnikov.

7. Okrožno sodišče v Kopru je v zadevi P 140/2022 stečajnemu sodišču sicer poslalo vprašanje, ali soglaša s sklenitvijo sodne poravnave, vendar za navedeno dejanje v ZFPPIPP ni podlage. Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati (le) upravitelj stečajnega postopka in je potrebno le v okviru 322. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sklenjena sodna poravnava ne predstavlja posla upravljanja stečajne mase, zaradi tega tudi ni podlage za uporabo 322. člena ZFPPIPP in odločanje sodišča o soglasju k sodni poravnavi.

8. Višje sodišče soglaša s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo izdajo soglasja k sporni sodni poravnavi, zmotno uporabilo drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 322. člena ZFPPIPP, zato je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. V skladu z določbo četrtega odstavka 306. člena ZPP se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom oziroma moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Glede na navedbe upraviteljice v njeni Izjavi in v odgovoru na pritožbo, ki se nanašajo na ravnanje strank v zvezi s sklenjeno sodno poravnavo, višje sodišče ugotavlja, da je o tem, ali je sodna poravnava morda v nasprotju z navedenim zakonskim določilom, pristojno presojati Okrožno sodišče v Kopru v zadevi P 140/2022.

10. Odločitev o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.