Appeal dismissed; objection to enforcement based on a contract is considered reasoned if it cites facts and evidence, shifting the burden to the creditor.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance decision to suspend enforcement proceedings. The creditor argued the debtor's objection was unreasoned because it merely cited a contract without substantive arguments, while the debtor contested the debt's existence and validity. The court ruled that citing a document constitutes a reasoned objection, and the substantive validity of the claim must be determined in a subsequent adversarial trial where the burden of proof shifts to the creditor.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), drugi odstavek 61. člena; drugi odstavek 62. člena: An objection to an enforcement decision based on a document is deemed reasoned if it cites facts and evidence, thereby suspending enforcement and transferring the burden of proof to the creditor for a subsequent trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik zgoraj navedenim kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Iz dolžnikovih navedb namreč določno izhaja, da nasprotuje obstoju vtoževane terjatve in meni, da v ugovoru priloženem Dogovoru o plačilu odvetniške nagrade za opravljene pravne storitve zanj ni podlage. Presoja, ali so dolžnikove navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predložene listine potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, pa ni predmet sodne presoje v postopku reševanja ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak bo o tem sodišče odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku. Šele v tem postopku bo namreč moral tudi upnik, ki nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja terjatve, katere plačilo je zahteval s predlogom za izvršbo, ponuditi navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložiti dokaze. Šele na podlagi teh navedb in predloženih dokazov pa bo sodišče v nadaljnjem kontradiktornem postopku lahko presodilo tudi utemeljenost dolžnikovih ugovorov, ki jih bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili lahko tudi še dopolnil.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom sklep o izvršbi VL 35240/2023 z dne 16. 5. 2023 razveljavilo (točka 1 izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Ptuju (točka 2 izreka). Svojo odločitev, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je oprlo na ugotovitev, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen.
2. Upnik je zoper sklep vložil pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Kot zmotno je grajal ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen. Po njegovem namreč dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma njegove trditve ne vsebujejo nobenih argumentov in dokazov. Dolžnik je k ugovoru predložil Dogovor o plačilu odvetniške nagrade za opravljene pravne storitve z dne 15. 5. 2018, iz katerega celo nedvoumno izhaja terjatev, ki je predmet izvršbe. Dolžnik sploh ne nasprotuje temelju terjatve, niti njeni višini. Prav tako ne zatrjuje, da naj bi bila terjatev do upnika vsaj delno poravnana. Ugovor dolžnika tako ni obrazložen niti po določbi drugega odstavka 61. člena ZIZ niti po določbi drugega odstavka 53. člena ZIZ, zaradi česar bi ga bilo treba kot neutemeljenega zavrniti in potrditi izdani sklep o izvršbi. Izpodbijani sklep pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer je podana bistvena kršitev določbo postopka. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in sklep o izvršbi v celoti potrdi. Priglasil je pritožbene stroške.
3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo tej nasprotoval in smiselno predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Stroškov ni priglasil.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora. Če dolžnik vloži obrazložen ugovor, s katerim sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali v naložitvenem delu, sodišče brez presoje njegove vsebinske utemeljenosti ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, pri čemer se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Če pa ugovor ni obrazložen, sodišče zgolj na podlagi tega dejstva ugovor kot neutemeljen zavrne (peti odstavek 62. člena ZIZ).
6. Ugovor, s katerim dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje za obrazložen (s tem pa tudi za utemeljen), če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). Kot neobrazložen je v skladu s sodno prakso Ustavnega sodišča RS mogoče šteti le ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Če dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, pa je treba pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterijev obrazloženosti ugovora upošteva tudi pravila o dokaznem bremenu. 1 Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev (odločbe Ustavnega sodišča RS Up-854/05-14 z dne 7. 2. 2007, Up-343/09-16 z dne 5. 10. 2010 in Up-1264/10-14 z dne 17. 5. 2012).
7. Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik zgoraj navedenim kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Iz dolžnikovih navedb namreč določno izhaja, da nasprotuje obstoju vtoževane terjatve in meni, da v ugovoru priloženem Dogovoru o plačilu odvetniške nagrade za opravljene pravne storitve zanj ni podlage. Presoja, ali so dolžnikove navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predložene listine potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, pa ni predmet sodne presoje v postopku reševanja ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak bo o tem sodišče odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku. Šele v tem postopku bo namreč moral tudi upnik, ki nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja terjatve, katere plačilo je zahteval s predlogom za izvršbo, ponuditi navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložiti dokaze. Šele na podlagi teh navedb in predloženih dokazov pa bo sodišče v nadaljnjem kontradiktornem postopku lahko presodilo tudi utemeljenost dolžnikovih ugovorov, ki jih bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili lahko tudi še dopolnil.
8. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen, in na tej podlagi sprejelo pravilno in z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ skladno odločitev, ko je sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred stvarno in krajevno pristojnim Okrajnim sodiščem na Ptuju. Ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
9. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, mora svoje pritožbene stroške kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Tako tudi sklep VSRS II Ips 24/2013 z dne 13. 3. 2014 in sklep VSRS II Ips 751/2006 z dne 28. 1. 2009.