Supreme Court allows review on whether social center must approve land alienation before administrative unit selection.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

◦ Ali mora center za socialno delo v skladu z 248. členom Družinskega zakonika dati dovoljenje za odtujitev varovančevih kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij že pred predložitvijo ponudbe upravni enoti v skladu z 20. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih?

◦ Ali odobritev predložene prodajne pogodbe med toženo stranko in konkretno določenima kupcema z odločbo št. 1221-41/2019/DOMZA/2, ki jo je izdal Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Domžale dne 20. 3. 2019, predstavlja odobritev v smislu določb 191. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma dovoljenje v smislu 248. člena Družinskega zakonika za namen prodaje istih zemljišč pod istimi pogoji kateremukoli kupcu v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o gozdovih?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali mora center za socialno delo v skladu z 248. členom Družinskega zakonika dati dovoljenje za odtujitev varovančevih kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij že pred predložitvijo ponudbe upravni enoti v skladu z 20. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih?

2. Ali odobritev predložene prodajne pogodbe med toženo stranko in konkretno določenima kupcema z odločbo št. 1221-41/2019/DOMZA/2, ki jo je izdal Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Domžale dne 20. 3. 2019, predstavlja odobritev v smislu določb 191. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oz. dovoljenje v smislu 248. člena Družinskega zakonika za namen prodaje istih zemljišč pod istimi pogoji kateremukoli kupcu v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o gozdovih?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in ugotovitev, da je prodajna pogodba med tožečo stranko (v nadaljevanju: tožnico) in toženo stranko (v nadaljevanju: toženko) sklenjena.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklenjena prodajna pogodba med tožnico in toženko za zemljišča s kupnino 180.000 EUR, pri čemer se kmetijska in gozdna zemljišča prodajajo izključno kot celota skupaj s stavbnimi zemljišči in kmetijo na naslovu ... V preostalem delu, in sicer, da je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist tožnice, je zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je v predlogu za dopustitev revizije postavila šest vprašanj:

◦ Ali presoja za izdajo dovoljenja centra za socialno delo po 248. členu Družinskega zakonika zajema (zgolj) vsebinsko presojo dopustnosti nameravanega pravnega posla s stališča interesov varovanca ali tudi presojo ustreznosti sopogodbenika, izbranega v okviru postopka prodaje kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij po Zakonu o kmetijskih zemljiščih oziroma Zakonu o gozdovih?

◦ Ali bi dejstvo, da center za socialno delo lahko presoja tudi ustreznost takšnega sopogodbenika, predstavljalo poseg v stvarno pristojnost upravne enote, ki je že pravnomočno opravila izbiro sopogodbenika v okviru takšnega postopka prodaje po Zakonu o kmetijskih zemljiščih oziroma Zakonu o gozdovih?

◦ Ali dovoljenje, ki ga center za socialno delo na podlagi 248. člena Družinskega zakonika da k sklenitvi prodajne pogodbe, pomeni generalno dovoljenje k sklenitvi pravnega posla pod v takšnem pravnem poslu navedenimi pogoji ali predstavlja dovoljenje zgolj za točno določenega kupca? Ali na odgovor na prejšnje vprašanje vpliva okoliščina, ali so predmet prodaje kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, ki se prodajajo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih oziroma Zakonu o gozdovih?

◦ Ali sta Višje sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Kranju ravnali materialnopravno pravilno s tem, ko sta zavzeli stališče, da je zahtevek tožeče stranke A. A. za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim tožena stranka B. B. izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri lastniškem deležu tožene stranke 1/1 na nepremičninah z ID znaki: parcela ... 978, parcela ... 980/1, parcela ... 980/2, parcela ... 977, parcela ... 979/1, parcela ... 395/1, parcela ... 300/3 in parcela ... 300/4 vknjiži lastninska pravica tožeče stranke do celote (1/1), preuranjen, kljub temu, da je pravnomočno ugotovljeno, da je prodajna pogodba za prodajo navedenih parcel s strani B. B. A. A. sklenjena?

◦ Ali sta Višje sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Kranju ravnali materialnopravno pravilno s tem, ko sta zavzeli stališče, da dovoljenje centra k sklenitvi prodajne pogodbe med tožečo stranko in toženo stranko, ni bilo dano iz razloga, ker se v izreku dovoljenja centra navaja pogodba z vnaprej določenima kupcema, ne glede na to, da je v postopku prodaje kmetijskih in gozdnih zemljišč tožeča stranka uspešno uveljavljala svojo zakonsko predkupno pravico?

◦ Ali sta Višje sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Kranju ravnalo materialnopravno pravilno s tem, ko sta tožečo stranko kot kupca kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetije, ki jih prodaja oseba, postavljena pod skrbništvo, postavilo v drugačen in slabši položaj, kot kupca kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij, ki jih prodaja oseba, ki ni postavljena pod skrbništvo?

4. Predlog je utemeljen.

5. Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanj, navedenih v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).