Court reversed first instance order to shift court fees to a party who was also fee-exempt. The appellate court ruled that shifting fees would unfairly burden the defendant. The decision clarifies that fee-shifting rules do not apply when the opposing party is also exempt. The court held that the lower court erred in applying fee-shifting rules to a party who was also exempt from fees. The ruling establishes that fee-shifting provisions do not apply when the opposing party is also exempt from fees. The court clarified that fee-shifting rules do not apply when the opposing party is also exempt from fees. The decision establishes that fee-shifting provisions do not apply when the opposing party is also exempt from fees.

I. Pritožbama se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 plača takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, njen nasprotnik, razen če je oproščen plačila taks. Tožeča stranka je v pravdi resda propadla, ker pa je bila tudi sama deležna taksne oprostitve, sodišče nanjo ne bi smelo prevaliti plačila sodnih taks, ki bi sicer bremenile toženca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora tožeča stranka na račun sodišča v petnajstih dneh plačati 16,00 EUR sodne takse za postopek o predlogu za zavarovanje dokaza in 1.449,00 EUR sodne takse za pritožbo, sicer bo takso prisilno izterjalo.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožili prva in tretja tožnica. Obe uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge, prva tožnica brez opredeljenega pritožbenega predloga, medtem ko tretja tožnica predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa. Sklicujeta se na vsebinsko enake razloge za svoje nasprotovanje izpodbijanemu sklepu. Sodišču očitata, da je kršilo določbe 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Poudarjata, da sodišče ni opravilo presoje, ali je toženec vendarle sposoben plačati sodne takse, ki jih je prevalilo na tožečo stranko. Tretja tožnica dodaja, da toženec dejansko razpolaga z zadostnim premoženjem za plačilo takse. Poleg tega je bila tudi tožeča stranka v postopku oproščena plačila sodne takse, zato ni dolžna plačati sodnih taks svojega nasprotnika.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo tretje tožnice nasprotuje njenim pritožbenim trditvam. Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, ni relevantno, ali je toženec po taksni oprostitvi pridobil kakšno premoženje.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeni preizkus je pokazal, da izpodbijani sklep nima pravne podlage; ne samo, da je za tovrstne primere v petem odstavku 15. člena ZST-1 predpisana izdaja plačilnega naloga, zoper katerega ima stranka pravico do ugovora, ampak predvsem zato, ker je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo dejstvo, da je bila tudi tožeča stranka v pravdi oproščena plačila sodne takse. 1

6. Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 plača takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, njen nasprotnik, razen če je oproščen plačila taks. Tožeča stranka je v pravdi resda propadla, ker pa je bila tudi sama deležna taksne oprostitve, sodišče nanjo ne bi smelo prevaliti plačila sodnih taks, ki bi sicer bremenile toženca.

7. Izpodbijani sklep je po navedenem nezakonit, zato ga je sodišče druge stopnje razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Odgovor na preostale pritožbene trditve zato ni bil potreben.

8. Pritožnici pritožbenih stroškov nista priglasili, toženec pa mora svoje stroške za odgovor na pritožbo glede na izid pritožbenega postopka kriti sam.

1 Sklep I P 000/2020-314 in sklep I P 000/2020-315, oba z dne 26. 3. 2021; ker so tožniki nujni enotni sosporniki, se oprostitev plačila sodne takse, ki velja za tretjo tožnico in četrtega tožnika, razteza tudi na preostale tožnice.