Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 270/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:II.DOR.270.2023 AI generated

Supreme Court dismisses review application as lower courts correctly applied property law regarding attached land.

Case Number VSRS Sklep II DoR 270/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to permit a review of the second-instance judgment. The applicant argued that lower courts failed to properly apply pre-2003 laws and the Residential Act when determining attached land for a building in shared ownership. The court found the applicant did not demonstrate that the lower courts deviated from established Supreme Court practice or required a new legal interpretation to ensure uniformity.

Legislator headnote

AI generated

367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP; 42 ZNP-1: A review application is admissible only if the second-instance decision deviates from Supreme Court practice or requires a new interpretation to ensure legal certainty and uniform application of law.

Keywords

AI generated
review application admissibility attached land determination shared ownership property legal uniformity requirement Supreme Court practice

Cited Legislation

AI generated
367.a(1) of the Code of Civil Procedure
367.c(2) of the Code of Civil Procedure
42 of the Non-Contentious Procedure Act
42 of the Act on the Establishment of Condominium Ownership
14 of the Constitution of the Republic of Slovenia

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta zemljiški parceli št. 48/6 in 48/11, obe k. o. ..., pripadajoče zemljišče stavbe št. 177, ki stoji na parceli št. 48/30, k. o. ..., na naslovu ... in ..., da sta v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov te stavbe ter da se vpis v zemljiško knjigo izvede po uradni dolžnosti.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prve nasprotne udeleženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper drugostopenjski sklep je prva nasprotna udeleženka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

- Ali so nižja sodišča pravilno uporabila določilo prvega odstavka 42. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju: ZVEtL-1), ki kot kumulativen pogoj določa, da je pripadajoče tisto zemljišče, ki je postalo last lastnika na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003?

- Ali so nižja sodišča s taksativnim naštevanjem predpisov v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na pripadajočih zemljiščih zadostno obrazložila izpolnjen pogoj pridobitve lastništva na zemljišču na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot to določa prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1?

- Ali so nižja sodišča pravilno uporabila predpise, veljavne pred 1. januarjem 2003, zlasti Stanovanjski zakon iz leta 1991, ki je kot specialnejši predpis v času lastninjenja stanovanj v 9. členu eksaktno definiral pojem »funkcionalnega zemljišča«?

- Ali je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na spornem zemljišču, parc. št. 48/11, utemeljeno sklicevanje na 12. člen ZTLR, z ozirom, da Stanovanjski zakon iz leta 1991 predstavlja specialnejši predpis in da se je Vrhovno sodišče že izreklo, da se mora pojem: "zemljišče, ki je namenjeno za redno rabo stavbe" uporabljati restriktivno (sodba II Ips 250/2007 z dne 18. 3. 2010)?

- Ali je sklicevanje na »zgodovinsko-urbanistični vidik« v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice pravilno in v skladu z ustavo, ki določa, da zakon določa način pridobivanja lastnine (76. člen Ustave Republike Slovenije)?

- Ali je odločitev nižjih sodišč, ki vodi v neenako obravnavanje imetnikov stanovanjske pravice, glede pridobitnega načina širšega zemljišča, skladna z ustavno varovano pravico enakosti pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije)?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da prva nasprotna udeleženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).