Appeal dismissed; execution deemed complete upon debt realization, barring new execution means.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of a request for continued execution with new execution means. The creditor argued that the execution procedure was not formally terminated because no specific order of cessation was issued, despite the non-monetary debt having been fully realized through the eviction of the property. The court held that the execution procedure concludes automatically upon the realization of the claimed debt, rendering any subsequent request for new means inadmissible as the process was already complete.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; tretji odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: Execution proceedings conclude automatically upon the realization of the claimed debt, without requiring a specific judicial order of cessation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ko je bila izvršba zaradi izterjave nedenarne terjatve (kot edine predlagane) že realizirana, ga je glede na obrazloženo vložil po tem, ko je bil predmetni izvršilni postopek že (samodejno) končan. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tega predloga, saj končanega postopka ni mogoče nadaljevati
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
2. Upnik zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter upniku prizna priglašene stroške. Navaja, da je glede na 43. in 76. člen ZIZ izvršilni postopek končan, ko je pravnomočno ustavljen. Ker v obravnavani zadevi izvršilni postopek še ni bil pravnomočno ustavljen, niti sodišče ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka, izvršilni postopek še ni bil pravnomočno končan, zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko odločiti o novem izvršilnem sredstvu. Ni bistveno, ali je bila izvršba glede izpraznitve nepremičnine realizirana. Tudi dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8. 6. 2023 odločalo o stroških upnika, ki jih je priglasil 25. 5. 2023, kaže na to, da postopek ni bil končan. Sodišče prve stopnje je tudi odločalo, da Uveljavlja kršitvi po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
3. Pritožba je bila vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kot izhaja iz podatkov spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, je bila na upnikov predlog s sklepom z dne 23. 1. 2023 dovoljena izvršba na podlagi izvršilnega naslova zoper dolžnika zaradi izterjave nedenarne terjatve – izpraznitve in izročitve nepremičnine; 20. 4. 2023 je bila izvedena deložacija, nepremičnina izpraznjena in vrnjena upniku v posest; upnik pa je z vlogo z dne 26. 6. 2023 predlagal nadaljevanju izvršbe zaradi izterjatve stroškov postopka (denarne terjatve), in sicer z rubežem denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvo zavrglo na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ker je ugotovilo, da je bila izvršba, kot je bila predlagana (zgolj zaradi izterjave nedenarne terjatve), v celoti realizirana in s tem končana, zato ni mogoče nadaljevati postopka.
6. Stališče sodišča prve stopnje je pravilno. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko odločiti o novem izvršilnem sredstvu, ker izvršilni postopek še ni bil pravnomočno ustavljen, niti sodišče ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka.
7. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti do konca izvršilnega postopka. Določbe ZIZ pa izrecno ne določajo, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Ker je namen izvršilnega postopka prvenstveno v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se je ta samodejno (po sami naravi stvari) končal z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim je bila upnikova nedenarna terjatev realizirana. Zato ne gre pritrditi pritožbenemu stališču, da je za ustavitev oziroma končanje izvršilnega postopka v konkretnem primeru potreben sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi. 1
8. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklepanje, da postopek ni bil končan, ker je sodišče prve stopnje odločalo že o nadaljnjih izvršilnih stroških s sklepom z dne 8. 6. 2023. Izvršba namreč ni bila dovoljena (niti ni bila predlagana) zaradi izterjave izvršilnih stroškov, ampak zgolj zaradi izterjave nedenarne terjatve, zato bo upnik izvršbo zaradi izterjave teh stroškov lahko predlagal na podlagi sklepa o izvršbi in sklepa z dne 8. 6. 2023.
9. Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ko je bila izvršba zaradi izterjave nedenarne terjatve (kot edine predlagane) že realizirana, ga je glede na obrazloženo vložil po tem, ko je bil predmetni izvršilni postopek že (samodejno) končan. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tega predloga, saj končanega postopka ni mogoče nadaljevati, in ne drži (sicer zgolj pavšalni) pritožbeni očitek o bistvenih kršitvah določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot je upniku že bilo pojasnjeno, pa to upniku ne jemlje pravice do vnovične vložitve predloga za izvršbo zaradi izterjave stroškov postopka.
10. Glede na navedeno je upnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ).
1 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Mariboru II Ip 755/2021 z dne 9. 11. 2021.