Supreme Court allows partial review regarding evidence change without appeal hearing and property division rights.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo dokazne ocene sodišča prve stopnje brez izvedbe pritožbene obravnave?

- Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?

- Ali so v sodbi sodišča druge stopnje razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

- Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo dokazne ocene sodišča prve stopnje brez izvedbe pritožbene obravnave?

(2) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?

(3) Ali so v sodbi sodišča druge stopnje razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

(4) Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da je Pogodba o ustanovitvi osebne služnostne pravice, ki sta jo toženca sklenila 28. 8. 2020 v obliki notarskega zapisa notarke A. A., opr. št. SV 72/2020, nična, da je (zato) neveljavna vknjižba brezplačne dosmrtne služnostne pravice užitka drugega toženca pri solastniškem deležu prve toženke na nepremičnini z ID znakom parcela ... ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se navedena služnostna pravica užitka drugega toženca izbriše. Zatrjuje, da sta toženca sporno pogodbo sklenila z izključnim namenom, da se pri tretjih ustvari lažna predstava o obstoju neke podlage za ustanovitev služnosti ter da tožnici preprečita, da bi omenjeno nepremičnino v postopku delitve solastnine obdržala v izključni lasti in posesti.

2. Sodišče prve stopnje je tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je višje sodišče brez izvedbe glavne obravnave lahko ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, če se ugotovljeno dejansko stanje opira na izpovedbe strank?

- Ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in je sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov?

- Ali je višje sodišče brez izvedbe glavne obravnave kršilo procesnopravna pravila, konkretno drugi odstavek 347. člena ZPP?

- Ali gre pri odločitvi višjega sodišča, da ne opravi pritožbene obravnave, za odstop od sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča II Ips 14/2022, sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2020)?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da podlaga (kavza) pravnega posla (sklenitev sporne pogodbe o ustanovili služnosti) ni bila nedopustna?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da nagib za sklenitev pravnega posla (sklenitev sporne pogodbe o ustanovitvi služnosti) ni bil nedopusten?

- Ali gre pri odločitvi višjega sodišča v zvezi z dopustno podlago (kavzo) za odstop od sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 841/2005, VSC sodba in sklep Cp 411/2016, VSL sodba II Cp 2015/2005)?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da je zaključek sodišča prve stopnje, da »zaradi narave te pravice, čeprav užitek ustanovi samo eden od solastnikov, smiselno obremeni celotno stvar«, materialnopravno zmoten?

- Ali gre pri odločitvi višjega sodišča v zvezi s tem, da se pravni položaj tožnice v nepravdnem postopku delitve solastnine s sklenitvijo spornega pravnega posla ni poslabšal, za odstop od sodne prakse (VSL sklep II Cp 2233/2018, sodne prakse Vrhovnega sodišča v tej zvezi ni)?

- Ali je višje sodišče kršilo določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so v sodbi razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju?

- Ali je višje sodišče v primeru, ko ugotovi drugačno dejansko stanje od sodišča prve stopnje in sprejme diametralno drugačno odločitev od sodišča prve stopnje ter tako spremeni dokazno oceno neposredno izvedenih dokazov glede ugotavljanja pravega, resničnega namena in namere toženih strank pri sklepanju pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti užitka, dolžno opraviti pritožbeno obravnavo?

- Ali je višje sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP glede dokazne ocene o obstoju dopustne podlage (kavze) pogodbe in nagiba za sklenitev pogodbe, ker sodišče ni dokazno ocenilo izpovedb pravdnih strank, niti ni kritično presojalo nasprotij v njihovih izpovedbah, niti jih ni presojalo skupaj s preostalimi dokazi in je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe?

- Ali je višje sodišče pri oblikovanju dokazne ocene o obstoju dopustne podlage (kavze) pogodbe in nagiba za sklenitev pogodbe kršilo pravila o dokazni oceni iz 8. člena ZPP in je ta kršitev prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da bo nepravdno sodišče v postopku za delitev solastnine upoštevalo zgolj pravice in interese obeh solastnic, ne pa tudi toženca kot užitkarja?

- Ali gre pri odločitvi višjega sodišča, da toženec (užitkar) v postopku delitve nepremičnine nima pravice in pravnega interesa, za odstop od sodne prakse (VSL sklep II Cp 2233/2018, sodne prakse Vrhovnega sodišča v tej zvezi ni)?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).