Administrative court dismisses lawsuit for invalidity ruling, requiring prior administrative remedy exhaustion first.

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Stranka (tožnik) ne more neposredno s tožbo v upravnem sporu zahtevati ugotovitve ničnosti upravne odločbe. Ničnost upravne odločbe mora najprej uveljavljati v upravnem postopku in šele zoper morebitno zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku ima možnost sodnega varstva v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so vložili tožbo, s katero predlagajo, naj sodišče delni odločbi Upravne enote Ljubljana št. 362-28/1993-173 z dne 30. 6. 2007 in št. 362-28/93-124 z dne 3. 3. 2004 (ter vse morebitne ostale delne odločbe, ki so bile izdane v spisu št. 362-28/1993) izreče za nični oziroma podrejeno, naj jih odpravi.

K I. točki izreka

2. Tožba ni dovoljena.

3. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), na katere mora, kot določa drugi odstavek te določbe, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

4. Kot izhaja iz tožbenega zahtevka in tožbenih navedb, tožniki s predmetno tožbo zahtevajo izrek ničnosti prej navedenih delnih upravnih odločb. Vlagajo torej tožbo za ugotovitev ničnosti odločb.

5. V upravnem sporu se lahko s tožbo izpodbija dokončen upravni akt (2. člen ZUS-1) ali pa v subsidiarnem upravnem sporu vloži tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin (4. člen ZUS-1). V okviru rednega upravnega spora lahko tožnik glede na določbo prvega odstavka 33. člena ZUS-1 zahteva: odpravo akta (izpodbojna tožba), izdajo akta (tožba zaradi molka organa), spremembo akta (tožba v sporu polne jurisdikcije) ali pa ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). 1

6. Iz tega sledi, da stranka (tožnik) ne more neposredno s tožbo v upravnem sporu zahtevati ugotovitve ničnosti upravne odločbe. Ničnost upravne odločbe mora najprej uveljavljati v upravnem postopku in šele zoper morebitno zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku ima možnost sodnega varstva v upravnem sporu, v katerem sodišče skladno z drugim odstavkom 37. člena ZUS-1 tudi samo po uradni dolžnosti pazi na ničnost upravnega akta. Ugotovitev ničnosti upravnega akta je namreč izredno pravno sredstvo, ki ga ureja Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP (279. člen ZUP in naslednji), o tem izrednem pravnem sredstvu pa skladno s tretjim odstavkom 280. člena ZUP odloča pristojni upravni organ. 2

7. O navedenem je sodišče pred izdajo tega sklepa s pozivom I U 268/2023-4 z dne 6. 3. 2023, ki je bil njihovi pooblaščenki vročen 20. 3. 2023, seznanilo tožnike in jim dalo možnost izjave, vendar tožniki v zvezi s tem v danem roku (in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa) niso navedli oziroma izkazali ničesar drugega, saj na poziv niso niti odgovorili.

8. Glede na to sodišče ugotavlja, da za odločanje o zahtevi za izrek ničnosti ni podana sodna pristojnost in je zato treba tožbo zavreči (1. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Pri tem sodišče dodaja, da so bili tožniki v sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani III N 472/2022 z dne 10. 1. 2023, na katerega se sklicujejo, napoteni, da v upravnem postopku vložijo izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 362-28/1993-173 z dne 30. 6. 2007.

9. Ker je sodišče tožbo zavrglo že iz procesnega razloga, se do tožbenih navedb po vsebini ni opredeljevalo. Ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

K II. točki izreka

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 196/2014 z dne 18. 9. 2014.

2 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 196/2014 z dne 18. 9. 2014.