Supreme Court allows review regarding whether foreign service of tax decisions grants taxpayer procedural rights under ZDavP-2.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia granted the request for leave to appeal against the Administrative Court's dismissal of the taxpayer's claim. The taxpayer argued that service of a tax decision abroad under Article 85 of the Tax Procedure Act should not automatically trigger the standard 15-day service period, thereby denying them rights to participate, make a statement, and file an appeal. The court agreed that this specific legal question regarding the interaction between foreign service and procedural rights is significant enough to warrant appellate review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 85 of the Tax Procedure Act; Article 367.a of the Civil Procedure Act: The Supreme Court allows a review of appeal if the case raises a significant legal question concerning whether service of a tax decision abroad under the standard service rules grants the taxpayer rights to participation, statement, and legal remedy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali prvi odstavek 85. člena ZDavP-2, ki določa, da je vročitev praviloma opravljena 15. dan od dneva odpreme, v situaciji, ko gre za vročanje v tujino, davčnemu zavezancu zagotavlja pravice do sodelovanja v davčnem postopku, do izjave in do pravnega sredstva?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali prvi odstavek 85. člena ZDavP-2, ki določa, da je vročitev praviloma opravljena 15. dan od dneva odpreme, v situaciji, ko gre za vročanje v tujino, davčnemu zavezancu zagotavlja pravice do sodelovanja v davčnem postopku, do izjave in do pravnega sredstva?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4218-31846/2018-25 z dne 30. 12. 2019, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo pritožbo zoper svojo odločitev z dne 11. 9. 2019, da je tožnik davčni rezident Republike Slovenije. Tožnik je namreč pritožbo vložil prepozno. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-21-26/2020 z dne 17. 8. 2020, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep kot neutemeljeno zavrnilo.
2. Upravno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo stališču davčnega organa, da je davčni organ zgoraj navedeno odločbo z dne 11. 9. 2019 tožniku vročal pravilno, v skladu z določbo prvega odstavka 85. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da se vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok (razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu tega zakona) vročajo z navadno vročitvijo. Davčna odločba je bila 12. 9. 2019 odposlana na tožnikov stalni naslov. Ker se po nadaljnjem besedilu prvega odstavka 85. člena ZDavP-2 vročitev šteje za opravljeno petnajsti dan od dneva odpreme, to je 27. 9. 2019, se je prekluzivni rok za vložitev pritožbe iztekel 12. 10. 2019. Pritožba, ki jo je tožnik vložil 21. 10. 2019, je torej prepozna. Upravno sodišče je zavrnilo tožbeni ugovor, da je zakonski rok iz prvega odstavka 85. člena ZDavP-2, prekratek, če se davčna odločba vroča v tujino, saj je po oceni sodišča bistveno, da naslovnik davčno odločbo prejme pred iztekom roka za vložitev pritožbe. To v obravnavanem primeru ni sporno. Upravno sodišče je dodalo, da ZDavP-2 za vročitev davčnih odločb v tujino ne predpisuje nobenih izjem, tudi sicer pa je skupna dolžina roka (to je od odpreme pošiljke pa do poteka roka za vložitev pritožbe) razumna, saj znaša kar trideset dni.
3. Zoper takšno odločitev Upravnega sodišča je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede pravnega vprašanja, odgovor na katerega po njegovi oceni presega pomen obravnavane zadeve in je pomemben za zagotovitev pravne varnosti ter razvoj prava preko sodne prakse.
4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (tretji odstavek 367.c člena ZPP), zato je predlogu predlagatelja za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na nastop fikcije vročitve v primeru vročanja po prvem odstavku 85. člena ZDavP-2, in sicer v posebnih okoliščinah, ko se davčna odločba vroča naslovniku v tujini. Po oceni Vrhovnega sodišča lahko v navedenih okoliščinah tak način vročanja odpira vrsto vprašanj, ki se nanašajo predvsem na zagotavljanje učinkovite pravice naslovnika do sodelovanja v davčnem postopku, do izjave in nenazadnje na dejanske možnosti, da zoper davčno odločbo vloži pravno sredstvo.
6. Ker se torej v obravnavani zadevi odpira pomembno pravno vprašanje, odgovor na katero se ob številčnosti tovrstnih postopkov nedvomno lahko nanaša na širok krog davčnih zavezancev in s tem tudi na bodoče primere davčne in z njo povezane sodne prakse, je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP revizijo dopustilo.