Court allows enforcement agent to claim storage costs from court, not owner, after owner missed pickup deadline. Storage costs are court expenses recoverable from the offender.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se izvršitelju poleg že priznanih 31,48 EUR prizna še 41,81 EUR (od tega DDV 7,54 EUR ) stroškov hrambe.

[JEDRO]

V predpisih, ki urejajo to področje, ni nobene podlage za drugačno obravnavanje stroškov, ki so nastali po tem, ko bi lastnik predmete lahko prevzel, pa jih ni. Izvršitelj je predmete hranil na podlagi skladiščne pogodbe, sklenjene med njim in sodiščem, v tem razmerju je zavezanec za plačilo stroškov hrambe sodišče. Sodišče pa jih bo nato po določbi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izterjalo od storilca prekrška.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru odmerilo stroške izvršitelja na 31,48 EUR, višji zahtevek izvršitelja pa zavrnilo. Iz razlogov sklepa izhaja, da je izvršitelju priznalo stroške hrambe mopeda za čas od 16.1.2023 do 28.2.2023 (ko je potekel rok za prevzem vozila po odredbi sodišča). Lastnica je vozilo prevzela šele 24.5.2023, stroški hrambe v času od 28.2. do 24.5.2023 zato niso stroški postopka, temveč jih mora izvršitelj izterjati od lastnice.

2. Zoper sklep se izvršitelj pritožuje. Kljub večkratnim pozivom obdolženi in njegova partnerica vozila nista prevzela. Vztraja, da se po Uredbi o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami stroški hrambe izplačajo najprej iz sredstev sodišča, ki odredi hrambo, če ta odredba ne določa drugače. Navedba, da sodišče z odredbo o vrnitvi vozila hkrati odloči tudi o času hrambe, nima podlage v veljavnih predpisih. V zvezi s tem pritožnik meni, da je stališče VSK, ki ga je povzelo sodišče prve stopnje glede stroškov hrambe po izteku roka za prevzem napačno. Predmete namreč hrani sodišče, izvršitelj je le fizični izvajalec hrambe. Praksa drugih sodišč v Sloveniji je drugačna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti ureja Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (v nadaljevanju Uredba). Zasežene predmete hrani sodišče, lahko pa odredi hrambo in upravljanje s predmeti pri pooblaščenih izvršiteljih. Izvršitelji so torej pri hrambi neke vrste izpolnitveni pomočniki sodišča in so v pravno poslovnem odnosu s sodiščem in ne z lastnikom zaseženega predmeta. Stroški hrambe se izplačajo najprej iz sredstev sodišča, ki odredi hrambo (4. člen Uredbe). V predpisih, ki urejajo to področje, ni nobene podlage za drugačno obravnavanje stroškov, ki so nastali po tem, ko bi lastnik predmete lahko prevzel, pa jih ni. Izvršitelj je predmete hranil na podlagi skladiščne pogodbe, sklenjene med njim in sodiščem, v tem razmerju je zavezanec za plačilo stroškov hrambe sodišče 1 . Sodišče pa jih bo nato po določbi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izterjalo od storilca prekrška, oziroma bodo ti postopki bremenili proračun, če je bil postopek ustavljen.

5. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je poleg že priznanih stroškov priznalo še 41,81 EUR (85 dni x 1,44 točke x 0,28 EUR, povečano za DDV) stroškov hrambe zaseženega mopeda.

1 Ker izvršitelj ni v pogodbenem razmerju z lastnikom predmeta, predmet pa hrani na podlagi odredbe sodišča, niti ne bi imel podlage zahtevati plačilo teh stroškov od storilca.