Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request as delegation is not a remedy for procedural violations.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's request to transfer jurisdiction to a higher court in a damages compensation case. The plaintiff alleged that the competent court violated his rights by failing to consider photographic evidence and imposing excessive costs, claiming this created an objective lack of impartiality. The court ruled that delegation of jurisdiction is an exceptional measure and cannot serve as a remedy for alleged procedural errors or complaints about judicial conduct.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP; Delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo kršitev pri postopanju, saj imajo stranke z zakonom predvidena pravna sredstva.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo kršitev pri postopanju in odločanju pristojnega sodišča, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena pravna sredstva. Tožnikove navedbe, da naj bi mu pristojno sodišče želelo škodovati, pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V obravnavani pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom P 302/2019 z dne 15. 5. 2023 zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije. Tožnik je skupaj s pritožbo zoper navedeni sklep podal tudi predlog za določitev drugega višjega sodišča, ki naj odloči o njegovi pritožbi. 1 V predlogu Višjemu sodišču v Kopru očita, da je v pritožbenem postopku zoper prvostopenjsko sodbo v tej zadevi z zlorabo brezpravnih razmer in nezmožnosti plačila stroškov za izvedenca kršilo njegovi pravici do enakega varstva pravic in sodnega varstva ter ga na tak način izigralo, da ne bo prejel odškodnine. Nadalje navaja, da Višje sodišče v Kopru ni upoštevalo slikovnih dokazov in da je bila tožba iz opravičljivih razlogov podana v petletnem zastaralnem roku, iz zlobe pa mu je nezakonito naložilo še pravdne stroške in sodno takso za utemeljeno pritožbo. Meni, da sta bili v omenjenem pritožbenem postopku kršeni tudi njegovi pravici iz 6. in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter da so bila storjena kazniva dejanja.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.
4. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo kršitev pri postopanju in odločanju pristojnega sodišča, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena pravna sredstva. 2 Tožnikove navedbe, da naj bi mu pristojno sodišče želelo škodovati, pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zavrnilo.
1 Pritožbo in predlog za delegacijo pristojnosti je skrbnica, ki zastopa tožnika, z vlogo z dne 5. 9. 2023 odobrila.
2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 182/2022 z dne 18. 1. 2023, I R 202/2021 z dne 9. 2. 2022, I R 176/2021 z dne 12. 1. 2022, I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 106/2019 z dne 5. 9. 2019 in I R 58/2013 z dne 15. 5. 2013.