Appeal dismissed against court refusal to grant tax exemption for legal entity due to insufficient financial impact.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik je pravna oseba. To pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika samo v znesku nad 44,00 EUR, to pa je 11,00 EUR. V neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je sodišče pravilno zaključilo, da ta znesek ne predstavlja, da bi bilo s plačilom ogrožena dejavnost dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 28. 6. 2023 za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Ugotovilo je, da dolžnik posluje z dobičkom za leto 2022 v višini 7.084,72 EUR in bilančnim dobičkom 54.042,91 EUR. Ima odprtih več transakcijskih računov in noben ni blokiran. Dolžnik ima sredstva za plačilo celotne takse in jih lahko zagotovi v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Glede na višino čistega in bilančnega dobička taksa 55,00 EUR ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je zamudna obrestna mera poskočila iz 8 % na 10,5 % in dne 1. 7. 2023 na 12 %, kar je 50 % povečanje glede na preteklo obdobje in podatki poslovanja podjetja v letu 2022 niso več v trendu pozitive. Zaradi taks, višjih obresti in navsezadnje zaradi poplav, kjer je podjetje utrpelo večjo premoženjsko škodo, hkrati s tem pogoji poslovanja v prvi polovici leta 2023 predstavljajo razloge in dejstva, da je ogroženo poslovanje podjetja tako iz naslova posla kot likvidnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. V pritožbi navaja novote, za katere ne pojasni zakaj jih ne bi mogel podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje zato ni upoštevalo teh novot (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

5. Dolžnik je pravna oseba in sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na četrti odstavek 11. člena ZST-1, ki določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. To pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika samo v znesku nad 44,00 EUR, to pa je 11,00 EUR. V neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je pravilno zaključilo, da ta znesek ne predstavlja, da bi bilo s plačilom ogrožena dejavnost dolžnika. Pravilno je zavrnilo predlog dolžnika.

6. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.