Court dismisses appeal against lawyer's court fee for delaying trial by filing late preparation motion.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče je tožničini pooblaščenki utemeljeno izreklo sodno takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov. Ravnanje tožničine pooblaščenke (vložitev obsežne pripravljalne vloge dva dni pred narokom za glavno obravnavo) je namreč povzročilo, da se je postopek zavlekel.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pooblaščenki tožeče stranke (tožnice) naložilo plačilo sodne takse zaradi zavlačevanja sodnega postopka v višini 1.087,50 EUR, na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožničina pooblaščenka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s predlogom razveljavitve sklepa, podredno predlaga vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnica navaja, da je bila vloga z dne 6. 5. 2022 res nekoliko daljša, vendar v njej ni bilo nobenih konkretnih novih navedb, razen v delu spremembe tožbe. Priloge k vlogi so bile krajše. Ne gre za obsežno vlogo. Preložitev naroka ni bila potrebna. Vloga je bila vložena teden dni pred narokom. Toženec zaradi vložene vloge ni zaprosil za preložitev naroka. Na narok stranke z vabili za zaslišanje niso bile vabljene, zato ni bilo nobenih ovir, da bi sodišče prve stopnje opravilo vse procesne formalnosti. Izpodbijani sklep pritožnici nalaga veliko finančno breme (10 % mesečnega prometa). Dejstva, zaradi katerih je bila tožba spremenjena, niso bila znana že prej. Tožničina pooblaščenka je šele v februarju 2022 začela opravljati poizvedbe o nepremičnem premoženju toženca. Zaradi skrivanja premoženja tožnica s podatki prej ni razpolagala. Še manj je bila s tem seznanjena pritožnica. Rezultate poizvedb je pridobila dne 24. 2. 2022, 30. 3. 2022 in 26. 4. 2022. Pooblaščenka je ves čas aktivno postopala. Priložen zemljiškoknjižni izpis je bil izdelan 19. 4. 2022. Vloga z dne 4. 5. 2022 je bila na sodišče vložena 6. 5. 2022, torej le nekaj dni po opravljeni poizvedbi. Rezultati poizvedb so bili nujno potrebni za nadaljevanje pravdnega postopka in strokovno opravljeno delo. Do prejema rezultatov poizvedb tožnica ni bila seznanjena z vsemi relevantnimi dejstvi. Pritožnici ni mogoče očitati krivde za preložitev naroka. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je za preložitev naroka kriva prav pooblaščenka in ne tožnica. Pritožnica kot mandatar je ravnala le po naročilu in navodilih stranke. Zaradi odsotnosti navedbe razlogov je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Potrebno je tudi upoštevati, da je zadeva obširna in je bil narok že večkrat preklican in preložen brez sankcij za toženca. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje kršilo tožničino pravico do enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic iz 14. in 22. člena Ustave RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica po pooblaščencu dne 6. 5. 2022 vložila pripravljalno vlogo priporočeno po pošti. Sodišče je vlogo prejelo 10. 5. 2022 (vhodni žig na list. št. 475). Zaradi obsežnosti vloge, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dva dni pred razpisanim narokom za glavno obravnavo, je narok preklicalo in preložilo. Pritožnica je bila predhodno opozorjena na možnost sankcioniranja, če bo zaradi vložene vloge potrebna preložitev naroka (dopis z dne 15. 2. 2022 na list. št. 474).

5. Sodna taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je sankcija za udeležence postopka, kadar je treba po njihovi krivdi preložiti glavno obravnavo, ali pa se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej (prvi odstavek 33. člena ZST-1).

6. Zmoten je pritožbeni očitek, da je bila pripravljalna vloga vložena teden dni pred narokom in ni bila tako obsežna, da bi bila potrebna preložitev glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je vlogo prejelo le dva dni pred razpisanim narokom. Pripravljalna vloga je obsegala 9 strani. Z vlogo je tožnica spremenila tožbeni zahtevek, kar pomeni, da je vsebovala nove navedbe in dejstva. Nasprotna stranka ima pravico, do se z vlogo seznani in nanjo odgovori. Tudi sodišče prve stopnje se mora pred izvedbo naroka z vsebino vloge seznaniti in jo preučiti. Utemeljen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru dva dneva nista bila dovolj za preučitev takšne vloge in seznanitev nasprotne stranke z njeno vsebino, ter da je bila zaradi vložene vloge potrebna preložitev naroka.

7. V prvem delu pripravljalne vloge tožnica odgovarja na toženčeve navedbe. Pritožnica ne navede nobene okoliščine, zakaj na toženčeve navedbe ni mogla odgovoriti že prej, pravočasno pred narokom.

8. V drugem delu pripravljalne vloge je tožnica spremenila tožbeni zahtevek. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so bila vsa dejstva, ki so bila podlaga za spremembo tožbe, znana že veliko prej in bi jih tožnica brez krivde zase lahko zatrjevala že pred časom. Sprememba tožbenega zahtevka se namreč nanaša na posojila, ki so bila vsa dana več let pred vložitvijo vloge. Čeprav je pooblaščenka tožnice rezultate poizvedb prejela šele nekaj dni pred vložitvijo vloge, pa pritožnica ne konkretizira, zakaj takšnih poizvedb ni mogla opraviti že pred februarjem 2022. Le pavšalno navaja, da s podatki o obsegu premoženja ni razpolagala prej, zaradi skrivanja premoženja s strani toženca. Ne konkretizira skrivanja premoženja in razloga, da je izvedela za posojila šele kasneje, niti tega časovno ne opredeli (kdaj je izvedela). Poizvedbe v zemljiški knjigi o vpisu pravic in pravnih dejstev bi torej lahko opravila že veliko prej.

9. Ker je sodišče prve stopnje takoj naslednji dan po prejemu vloge dne 11. 5. 2022 preklicalo narok in o tem takoj po elektronski pošti tudi obvestilo stranke postopka (spis na list. št. 484), je logično, da toženec ni zahteval preložitve naroka. Navedeno torej ne izkazuje, da preložitev naroka ni bila potrebna.

10. Višino sodne takse je sodišče prve stopnje odmerilo v najnižjem obsegu po zakonski določbi prvega odstavka 33. člena ZST-1. Višina letnega ali mesečnega prometa pritožnice za odmero ni pomembna.

11. Sodno takso je sodišče utemeljeno izreklo tožničini pooblaščenki in ne tožnici. Pravdno dejanje, ki je povzročilo preložitev naroka (vložitev pripravljalne vloge), je opravila pritožnica. Iz izpodbijanega sklepa tudi jasno izhaja, da je ravno ravnanje tožničine pooblaščenke povzročilo, da se je postopek zavlekel. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Vsebina mandatnega (notranjega) razmerja med tožnico in njeno pooblaščenko pa za presojo konkretne zadeve ni relevantna in je stvar prostega urejanja med tožnico in njeno pooblaščenko.

12. Pavšalne so navedbe, da je sodišče prve stopnje neenako obravnavalo pravdne stranke. Pritožnica ne konkretizira, kdaj naj bi bili izpolnjeni pogoji za izrek sodne takse zaradi zavlačevanja postopka s strani toženca, pa mu sodišče prve stopnje takšne takse ni izreklo.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, ki jih preizkusi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).

14. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP).