Appeal dismissed because debtor missed eight-day objection deadline for enforcement order under ZIZ. Debtor argued late receipt due to mail issues but court found valid service. Partial payment claim was separate matter. Court upheld first-instance decision. Appeal rejected.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, confirming the first-instance court's rejection of the debtor's objection. The debtor filed an objection eight days after receiving an enforcement order on December 7, 2022, which exceeded the statutory eight-day deadline required by the Enforcement Act. Although the debtor claimed the mail was lost in a bin due to the absence of a responsible person, the court verified personal service via a designated recipient. The court ruled that the late filing was untimely and the partial payment argument belonged to a separate procedural stage.
Legislator headnote
AI generatedArt. 9(3) ZIZ; Art. 366 ZPP: An objection to an enforcement order must be filed within eight days of service; failure to meet this deadline renders the objection inadmissible, and the court's finding of untimely filing is binding on appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sklep z dne 29. 11. 2022 je bil 7. 12. 2022 dolžniku osebno vročen in sicer osebi, ki je bila pooblaščena za dvig. Sklep z dne 29. 11. 2022 je dejansko sklep o izvršbi, zoper katerega je v skladu s pravnim poukom in tretjim odstavkom 9. člena ZIZ treba vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik vložil pritožbo (tako naslovljeno, sicer ugovor) 24. 1. 2023, kar pritožbeno ni sporno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo dolžnika z dne 24. 1. 2023. Ugotovilo je, da je zoper sklep z dne 29. 11. 2022, ki ga je prejel 7. 12. 2022, dolžnik vložil pritožbo 24. 1. 2023, to je po preteku 8-dnevnega roka.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je bila zaradi odsotnosti odgovorne osebe pošta dana v nabiralnik na poslovnem objektu, ki ni last naslovnika in ni mogel pravočasno odgovoriti. Računa št. 553/2021 in 481 sta bila plačana, prilaga potrdilo o plačilu.
3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je dolžnik res po sklepu o izvršbi delno poravnal obveznosti in sicer račun št. 553/2022 dne 22. 2. 2023 v znesku 210,00 EUR in neopredeljeno plačilo z dne 23. 1. 2023 v znesku 36,53 EUR. Zato posreduje delni umik zaradi poplačila dolga 246,53 EUR.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sklep z dne 29. 11. 2022 je bil 7. 12. 2022 dolžniku osebno vročen in sicer osebi, ki je bila pooblaščena za dvig. To izhaja iz podpisane vročilnice v spisu. Zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da je bila odsotna odgovorna oseba in da je bila pošta oddana v nabiralnik, ki ni njegova last in zato ni mogel pravočasno odgovoriti.
6. Sklep z dne 29. 11. 2022 je dejansko sklep o izvršbi, zoper katerega je v skladu s pravnim poukom in tretjim odstavkom 9. člena ZIZ treba vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik vložil pritožbo (tako naslovljeno, sicer ugovor) 24. 1. 2023, kar pritožbeno ni sporno. Zato je pravilno izdalo izpodbijani sklep.
7. Pritožbena navedba o delnem plačilu predstavlja trditev za ugovor po izteku roka, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s kasnejšim sklepom z dne 17. 3. 2023.
8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.