Appeal allowed: Court must resolve valid representative status in concurrent speedy proceedings to ensure effective judicial protection.

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da je postopek ugotavljanja ničnosti sklepov skupščine hiter v skladu s 393. členom ZGD-1 in da je pričakovati, da bodo ti rešeni kmalu. Vendar predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je tudi obravnavani predlog za imenovanje posebnega revizorja v nepravdnem postopku ravno tako hiter postopek, saj mora sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 o predlogu odločiti v petih dneh od prejema predloga in rok za pritožbo proti meritornemu sklepu je tri dni od vročitve predloga, pritožba pa ne zadrži sklepa. Torej gre za kolizijo dveh hitrih postopkov: nepravdnega in večih pravdnih postopkov. Predlagatelj utemeljeno navaja da so bili prvi pravdni postopki sproženi v maju 2021, torej pred dvema letoma in še niso zaključeni. Obravnavani nepravdni postopek pa je bil začet še slabo leto pred tem, julija 2020, v njem je bilo že trikrat odločeno, pa so bile odločitve razveljavljene. V teh posebnih dejanskih okoliščinah bi bilo bolj smotrno in ekonomično, če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku samo reši sporno vprašanje kdo je veljavni zakoniti zastopnik, posledično pooblaščenec in ali lahko upošteva pripoznavo zahtevka in predlog za sklenitev sodne poravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka zadev, ki se vodijo pod opr. št. I Pg 209/2021, I Pg 227/2021, I Pg 300/2021, I Pg 316/2021 in I Pg 96/2022. Ugotovilo je, da je odločitev ali lahko upošteva pripoznavo pooblaščenke nasprotnega udeleženca in s tem odločba ter odločitev ali lahko upošteva predlog sodne poravnave predlagatelja in nasprotnega udeleženca z dne 13. 1. 2023 odvisna od rešitve vprašanja kdo je bil zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca ob podaji pooblastila odvetnici dne 16. 6. 2021 ob pripoznavi zahtevka z dne 16. 9. 2021 ter vložitvi predloga sodne poravnave. Pri nasprotnem udeležencu je potekalo pet skupščin dne 23. 4. 2021 (dve), 7. 7. 2021, 8. 7. 2021 in dne 23. 2. 2022, na katerih je prihajalo do sprememb zakonitih zastopnikov, o skupščinah je sproženih pet postopkov za ugotovitev ničnosti sklepov. Postopek ugotavljanja ničnosti sklepa skupščine je hiter, zato je pričakovati, da bodo ti postopki rešeni kmalu in prej kot v obravnavani zadevi, v kateri je sodišče že trikrat izdalo končno odločbo, ki je bila razveljavljena in v kateri bi moralo predhodno rešiti vprašanje zakonitosti petih skupščin. Prekinitev postopka je smotrna in ekonomična, da ne bi prihajalo do dveh različnih odločitev in da se glede istega vprašanja ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da je primarno predlagal imenovanje posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost, zakonitost in ekonomsko smiselnost poslov nasprotnega udeleženca oziroma podredno zamenjavo revizorja. 50. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v 6. alineji prvega odstavka določa, da sodišče odloča o imenovanju posebnega revizorja v nepravdnem postopku, v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 mora o tem odločiti v 5 dneh od prejema predloga. Tudi rok za pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče odloči v zadevah, je 3 dni od vročitve sklepa, pritožba pa ne zadrži izvršitve. ZGD-1 za postopke imenovanja oziroma zamenjave posebnega revizorja določa hitro postopanje, kajti sodno varstvo materialnopravnih upravičenj je učinkovito samo, če je ustrezno hitro. Hitro odločanje ne pomeni prekinjanj postopka do pravnomočnega zaključka zelo obsežnih zadev, ki se vlečejo več let in niso niti približno blizu pravnomočne rešitve. Z ozirom, da so postopki, do pravnomočnega končanja katerih je sodišče prekinilo odločanje, zelo obširni in se vlečejo več let, da so daleč od meritorne (pravnomočne) odločitve in se v njih ne odloča o vprašanjih, za katere bi bila predpisana posebna pristojnost, bi bilo smotrno in ekonomično nasprotno prekinitvi, da sodišče samo reši predhodno vprašanje, kolikor ga smatra kot predhodno. Prekinitev ni v skladu z ustavno pravico do sojenja v razumnem roku. Gre za vprašanja, ki so za predlagatelja in nasprotnega udeleženca izjemno pomembna ter ni v njunem interesu in njuno korist, da se postopek prekinja ter da do končne odločitve mine še nekaj mesecev (let).

3. Nasprotni udeleženec po novi pooblaščenki v odgovoru na pritožbo navaja, da mora sodišče ves čas postopka samo odgovoriti na vprašanje ali je nasprotni udeleženec pravilno zastopan in v trenutku odločanja o tem ni dvoma, ker vprašanje zakonitega zastopnika nasprotnega udeleženca ne predstavlja predhodnega vprašanja, ker je bilo pooblastilo novi pooblaščenki veljavno dano in so pravno veljavna vsa dejanja, ki jih je opravila. O zadevi se odloča že več kot dve leti in ponovna neutemeljena ter nepotrebna prekinitev postopka ne sledi pravici do sojenja v razumnem času.

4. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo po prvotnem pooblaščencu navaja, da upoštevaje obstoj predhodnega vprašanja, v zvezi katerega je pričakovati, da bo sodišče kmalu odločilo (od vložitve prvih tožb sta minili že dve leti), je podan utemeljen razlog za prekinitev postopka, pri čemer slednje ne bo imelo negativnih posledic za predlagatelja.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Predlagatelj je primarno predlagal imenovanje posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost, zakonitost in ekonomsko smiselnost posameznih poslov nasprotnega udeleženca, podrejeno zamenjavo posebnega revizorja (1. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec po novi pooblaščenki dne 16. 9. 2021 pripoznal zahtevek iz predloga in predlagal sklenitev sodne poravnave. Pooblastilo novi pooblaščenki je dal novi zakoniti zastopnik, zaradi njegovega imenovanja na skupščinah je sproženih več pravdnih postopkov (2., 4. do 6. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve pritožbeno niso sporne.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je odločitev o tem ali naj upošteva pripoznavo ali ne odvisna od rešitve spornega vprašanja kdo je bil veljavno imenovani zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca ob podaji pooblastila novi pooblaščenki (4. točka obrazložitve sklepa). Kajti, če je novo pooblaščenko pooblastil zakonito imenovan novi zakoniti zastopnik, bo sodišče prve stopnje upoštevalo pripoznavo in izdalo sklep o glavni stvari brez nadaljnjega obravnavanja ter bo zahtevku ugodilo (prvi odstavek 316. člena ZPP). Če pa novi zakoniti zastopnik ni bil zakonito imenovan, potem je zakoniti zastopnik še vedno prvotni in je veljavno njegovo pooblastilo prvotnemu odvetniku ter sodišče prve stopnje ne bo smelo upoštevati pripoznave zahtevka nove pooblaščenke, temveč bo moralo zadevo vsebinsko obravnavati.

8. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so o izvedenih skupščinah, na katerih je prihajalo do sprememb zakonitih zastopnikov nasprotnega udeleženca, v teku 5 pravdnih postopkov zaradi ugotovitve ničnosti oziroma izpodbijanja skupščinskih sklepov (5. in 6. točka obrazložitve sklepa). Tudi te ugotovitve pritožbeno niso sporne.

9. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da je postopek ugotavljanja ničnosti sklepov skupščine hiter v skladu s 393. členom ZGD-1 in da je pričakovati, da bodo ti rešeni kmalu (5. točka obrazložitve sklepa). Vendar predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je tudi obravnavani predlog za imenovanje posebnega revizorja v nepravdnem postopku ravno tako hiter postopek, saj mora sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 o predlogu odločiti v petih dneh od prejema predloga in rok za pritožbo proti meritornemu sklepu je tri dni od vročitve predloga, pritožba pa ne zadrži sklepa. Skupna značilnost navedenih zadev je, da je sodno varstvo materialnopravnih upravičenj učinkovito samo, če je ustrezno hitro. 1 Torej gre za kolizijo dveh hitrih postopkov: nepravdnega in večih pravdnih postopkov. Predlagatelj utemeljeno navaja da so bili prvi pravdni postopki sproženi v maju 2021, torej pred dvema letoma in še niso zaključeni. Obravnavani nepravdni postopek pa je bil začet še slabo leto pred tem, julija 2020, v njem je bilo že trikrat odločeno, pa so bile odločitve razveljavljene. V teh posebnih dejanskih okoliščinah bi bilo bolj smotrno in ekonomično, če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku samo reši sporno vprašanje kdo je veljavni zakoniti zastopnik, posledično pooblaščenec in ali lahko upošteva pripoznavo zahtevka in predlog za sklenitev sodne poravnave. To resda terja večji angažma sodišča, vendar bi bilo drugačno postopanje v nasprotju z ustavno pravico strank do sojenja v razumnem roku. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo prvo točko prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

10. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje samo reši sporno vprašanje kdo je bil veljavni zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca ob podaji pripoznave zahtevka in predloga sodne poravnave nove pooblaščenke. Od tega je odvisno ali ju bo lahko upoštevalo ali ne in ali bo moralo meritorno obravnavati zadevo.

11. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 N. Plavšak, Veliki komentar ZGD-1, prva knjiga, GV založba Ljubljana 2006, stran 265.