Appeal allowed; first-instance court failed to justify why a signed breath test record disproves defendant's claim of drinking before the test.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Le ugotovljena nepravilnost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti omogoča sklepanje, da dejstvo, da obdolženka 15 minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni uživala snovi, ki vsebujejo alkohol, z zapisnikom, katerega vsebino je obdolženka podpisala brez pripomb, ni dokazano.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo postopek o prekršku zoper obdolženko zaradi prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. K obdolžilnem predlogu, s katerim je prekrškovni organ obdolženki očital, da je 14. 5. 2022 ob 21.12 uri vozila pod vplivom alkohola, saj je preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ob upoštevanju odstopanja naprave pokazal, da je imela v organizmu najmanj 0,94 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, je prekrškovni organ priložil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z dne 14. 5. 2022, ki ga je obdolženka brez pripomb podpisala (priloga A1 spisa), kar iz izpodbijane sodbe ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v točki 7 obrazložitve.

5. Obdolženka se je v postopku branila s trditvami, da je tik pred opravo preizkusa alkoholiziranosti spila ustno vodico. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaključilo, da je obdolženka s svojo izpovedbo, ki sta jo posredno potrdila tudi zaslišana policista, ki sta izvajala postopek z njo, ko sta izpovedala, da jima obdolženka ni delovala vinjeno, uspela vzbuditi dvom glede njene krivde.

6. Kot pravilno poudarja pritožba, je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZUP javna listina in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni 1 .

Pritožba utemeljeno opozarja, da iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, z vsebino katerega se je obdolženka strinjala in ga brez pripomb podpisala, izhaja, da je bila obdolženka poučena o samem preizkusu alkoholiziranosti in o načinu uporabe elektronskega alkotesta, da obdolženka 15 minut pred preizkusom ni uživala snovi, ki vsebujejo alkohol in najmanj 5 minut pred preizkusom ni kadila.

7. Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZUP). Način sestave zapisnika in njegovo vsebino določa ZUP v členih 74. do 79.

Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da se je sicer obdolženka strinjala z rezultatom preizkusa in zapisnik podpisala, ji je pa sodišče verjelo, da je bila prestrašena, zato se je skladno z načelom materialne resnice in domneve nedolžnosti prepričalo o resničnosti zatrjevanih dejstev, to je, da je tik pred opravljanjem preizkusa spila ustno vodico.

Utemeljene so pritožbene trditve, da obdolženka med postopkom ni navajala, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP ali da je h kakšnemu njegovemu delu dala pripombo, temveč zgolj to, da je tik pred opravo preizkusa spila ustno vodico. To pa je v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 14. 5. 2022.

8. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, zakaj je štelo, da zapisnik z dne 14. 5. 2022 ne izkazuje resničnosti dejstev, ki izhajajo iz njegove vsebine oziroma povedano drugače, ker iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, v čem je sestava in vsebina zapisnika v nasprotju z določbami člena 74-79 ZUP, manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Le ugotovljena nepravilnost navedenega zapisnika namreč omogoča sklepanje, da dejstvo, da obdolženka 15 minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni uživala snovi, ki vsebujejo alkohol, z zapisnikom, katerega vsebino je obdolženka podpisala brez pripomb, ni dokazano.

9. Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje natančno opredeliti glede dokazne vrednosti zapisnika z dne 14. 5. 2022 (priloga A1 spisa) ter za svoje zaključke navesti prepričljive in celovite razloge. Zgolj zaključek, da sodišče verjame obdolženki, da je bila prestrašena v postopku, namreč ne zadošča za zaključek, da je zapisnik nepravilen oziroma da ne dokazuje, da obdolženka 15 minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni pila. V kolikor bo sodišče prve stopnje štelo, da izpostavljeni zapisnik ni javna listina, bo najprej moralo obrazložiti, zakaj meni, da obdolženka z zgoraj povzetimi trditvami uveljavlja nepravilnost zapisnika in nato obrazložiti, v čem je zapisnik nepravilen oziroma sestavljen v nasprotju z določbami člena 74. - 79. ZUP. Pri tem zaključku pa bo moralo upoštevati tudi v postopku nesporno dejstvo, da obdolženka na zapisnik z dne 14. 5. 2022 ni imela pripomb.

1 Glej: US RS Up-621/03, VS RS II Ips 280/2014, VSL Sodba PRp 325/2019.