Appeal dismissed because creditor list lacked required creditor details under ZFPPIPP for simplified enforcement.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik mora predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki "za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka". Takšen pritožničin seznam ni bil, saj v njem terjatve niso bile opredeljene dovolj določno (opredeljene so bile samo kot "finančne" ali z oznako "redno poslovanje").

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.

2. Dolžnica se zoper ta sklep pritožuje, vendar neutemeljeno.

3. Člen 221. d Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ureja odločanje o začetku postopka poenostav­ljene prisilne poravnave in predpisuje vsebino posodobljenega seznama terjatev. V četrtem odstavku med drugim določa, da mora dolžnik predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki „za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjat­ve in pravnem temelju njenega nastanka“ . Takšen pritožničin seznam ni bil, saj v njem terjatve niso bile opredeljene dovolj določno (opredeljene so bile samo kot „finančne“ ali z oznako „redno poslovanje“), pomanjkljivost pa ni bila odpravljena niti po pozivu prvostopenjskega sodišča s sklepom na podlagi tretjega odstavka 221. f člena ZFPPIPP, na katerega napotuje sedmi odstavek 221. d člena ZFPPIPP. V taki situaciji (po 2. točki šestega odstavka prvega od pravkar navedenih členov v zvezi s sedmim odstavkom drugega od teh členov) sodišče predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrne. Tako je pravilno ravnalo tudi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.

4. Citirane zahteve iz četrtega odstavka 221. d člena ZFPPIPP ne izpolni, kdor tako kot pritožnica navede samo saldo terjatev in ga tako kot ona samo splošno opredeli. Treba je pojasniti, kateri konkretni znesek (še odprtega) dolga spada h konkretno kateremu naročilu, kreditu itn., tj. h kateri pogodbi – to je tipično pravni temelj v citiranem smislu. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da je v njenem primeru navedeno zahtevo nemogoče izpolniti, ker naj bi bilo v sodelovanju z njenimi partnerji vsako leto izdanih veliko računov, ki da se delno plačujejo z nakazili, delno kompenzirajo in delno pobotavajo, da pa med njimi ni usklajeno, kateri računi so odprti in kateri zaprti. V gospodarskem prometu veliko število poslov med istimi osebami ni nič posebnega, in da bi se dalo dolgove terjati (v neplačanem delu), plačevati (v takšnih delih), spreminjati (mdr. s poravnavami različnih vrst) ali o njih razsojati, morajo biti jasno opredeljene. Prav tako ne more biti uspešen pritožbeni argument, da naj bi bilo sodišče prve stopnje v drugih primerih bistveno enake sezname terjatev štelo za brezhibne. Če je bila v drugih zadevah morda storjena napaka, to ni razlog, da bi bila tudi v tej. Da naj bi bila večina upnikov poravnavo že izglasovala, ni pravno odločilno (mdr. je smisel obravnavane zahteve v možnosti kontrole tistih upnikov, ki so bili proti, o čemer več v sklepu tega sodišča Cst 331/2017 z dne 7. 6. 2017).

5. Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni in da v prvostopenjskem sklepu ni napak, na katere mora paziti neoziraje se na pritožbene razloge, je ta sklep potrdilo in pritožbo zavrnilo (drugi odstavek 350. člena in 353. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, smiselno uporab­ljeni na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP).