Appeal dismissed; ownership dispute must be resolved in main proceedings before eviction case proceeds.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Vprašanje lastništva sporne nepremičnine je predhodno vprašanje za odločitev v izpraznitveni pravdi. Če je toženka skupna lastnica sporne nepremičnine, v njej ne biva brez pravnega naslova. O tem predhodnem vprašanju že teče pravda, zato je brez dvoma smotrna odločitev sodišča, da počaka na rešitev predhodnega vprašanja v matičnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko I P 927/2020.

2. Zoper ta sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da ni sporno, da je edini lastnik nepremičnin. Iz zemljiške knjige jasno izhaja, da je postal lastnik te nepremičnine na podlagi dedovanja in darilne pogodbe. Od vložitve tožbe v postopku ugotavljanja skupnega premoženja so pretekla že tri leta.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je vložil tožbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Zatrjuje, da je lastnik nepremičnine, v kateri toženka biva brez pravnega naslova. Toženka se je branila z ugovorom, da je sporna nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in da v zvezi s tem že teče pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku 1 sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, in je postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdi glede skupnega premoženja.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vprašanje lastništva sporne nepremičnine ključno predhodno vprašanje za odločitev v izpraznitveni pravdi: če je toženka skupna lastnica sporne nepremičnine, v njej ne biva brez pravnega naslova. O tem predhodnem vprašanju že teče pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se je začela cca dve leti pred to izpraznitveno pravdo, zato je brez dvoma smotrna odločitev sodišča prve stopnje, da počaka na rešitev predhodnega vprašanja v matičnem postopku. V kolikor ne bi tako ravnalo, bi moralo v tem pravdnem postopku ugotavljati dejstva in dokaze v zvezi z vprašanjem obstoja skupnega premoženja, kar bi podaljšalo tudi deložacijski postopek in ne bi v ničemer prispevalo k uresničevanju načela ekonomičnosti in pospešitve postopka.

7. Pritožbene navedbe, da »ni sporno,« da je tožnik edini lastnik nepremičnine, so globoko zgrešene, saj toženka prav to njegovo trditev argumentirano prereka. Prav tako so pravno zmotne navedbe, da iz zemljiške knjige izhaja, da je tožnik postal lastnik sporne nepremičnine na podlagi dedovanja in darilne pogodbe, kar naj bi dokazovalo, da gre za njegovo posebno premoženje. Zemljiška knjiga velja za matično evidenco lastništva in drugih stvarnih pravic in v zvezi z vknjižbami teh pravic veljajo številne domneve ter načela (na primer domneva resničnosti vknjižbe, načelo zaupanja v zemljiško knjigo), kar pa ne velja za zemljiškoknjižne zapise o pravni podlagi pridobitve stvarne pravice. Toženka je med drugim ugovarjala, da je bilo darilo, ki je bilo podlaga vknjižbe, dano obema zunajzakonskima partnerjema (sedanjima pravdnima strankama), s čimer izpodbija tožnikove trditve o posebnem premoženju. Prav tako so popolnoma zmotne navedbe, da tožnica nima pravnega interesa, da v nepremičnini še stanuje, saj svoj interes za prebivanje v nepremičnini (za katero zatrjuje, da je njeno skupno premoženje) evidentno izkazuje s tem, da se ne želi izseliti in da zatrjuje na njej stvarno pravico.

8. Pritožbene navedbe o trajanju postopka pred okrožnim sodiščem niso utemeljene, saj pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba v okrožni zadevi vložena pred to pravdo in da je okrožno sodišče že izvedlo več narokov, 2 torej je že pristopilo k reševanju zadeve, medtem ko bi bilo treba, če bi se o vprašanju skupnega premoženja odločalo v izpraznitveni pravdi pred okrajnim sodiščem, tudi v tem postopku ugotavljati dejstva in izvajati dokaze v zvezi s skupnim premoženjem, zato ni verjetno, da bi se postopek končal kakorkoli prej.

9. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker niso podani niti izrecno uveljavljeni niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Ker bo šele s končno odločitvijo jasno, katera stranka je v postopku zmagala in v kakšnem delu, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2 Pritožbeno sodišče je s telefonskimi poizvedbami na vpisniku Okrožnega sodišča v Ljubljani ugotovilo, da so že bili izvedeni naroki.