Appeal dismissed; court upheld auction price based on market value despite creditor's possession claims.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se je določi v višini ocenjene tržne vrednosti prodajanega deleža.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o prodaji deleža 463/1000 od celote parc. št. 001/10 in deleža 197/500 od celote parc. št. 002/12, obe k. o. X, odloči tako, da se prodaja opravi kot celota na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se izklicna cena določi v višini 304.000,00 EUR in se poveča za davek na promet nepremičnin ali druge dajatve ter da se varščina določi v višini 30.400,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik A. A. s. p. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da se prodaja solastniški delež stečajne dolžnice na nepremičnem premoženju, ki ga je upnik priposestvoval z dolgoletno uporabo. To je dokazoval že v pravdnem postopku I P 103/2018, ko je izločal svoj delež na podlagi gradnje oziroma vlaganj. Ves čas, kar opravlja svojo dejavnost, ima v posesti solastniški delež nepremičnine stečajne dolžnice, ki v naravi predstavlja prostore, kjer se opravlja ličarska dejavnost, ter njen delež, ki v naravi predstavlja njegovo stanovanje. Navaja tudi, da je na podlagi dogovora s solastnikoma več kot 20 let izvrševal soposest solastniškega deleža stečajne dolžnice na parceli 002/12. Glede na priposestvovanje meni, da je sporna vrednost solastniškega deleža stečajne dolžnice, s tem pa tudi njegova izklicna cena in varščina. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj. Pojasnjuje, da je bila stečajna dolžnica solastnica nepremičnin k. o. X parcele 003/9 - ½ celote, ki je bila izbrisana, namesto nje pa so bile vpisane parcele 001/10, 004/11 in 002/12. A. A. (pritožnik) je na premoženju prijavil izločitveno pravico, o kateri je bilo že odločeno, saj je bila v pravdi I P 103/2018 pred Okrožnim sodiščem v Kranju sklenjena pogojna sodna poravnava, h kateri je dalo soglasje sodišče v stečajnem postopku. Tožeči stranki je bila priznana izločitvena pravica na nepremičnini X, na parceli 004/11 do celote solastniškega deleža stečajne dolžnice, na parceli 001/10 do 37/1000 solastniškega deleža stečajne dolžnice, na parceli 002/12 pa do 106/1000 solastniškega deleža. V postopku so bila tudi že opravljena vsa opravila v zvezi z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja. V decembru 2021 je bila tudi ponovno opravljena cenitev nepremičnin. Ugotovljena tržna vrednost le-teh znaša 776.102,42 EUR, v deležu do ½ pa 338.051,21 EUR, likvidacijska vrednost pa znaša 582.076,82 EUR, v deležu do ½ pa 291.038,41 EUR. Ob upoštevanju priznane izločitvene pravice je treba delež A. A. povečati za 63.155,10 EUR, merjeno po likvidacijski vrednosti, tako da sedaj znaša tržna vrednost prodajanega 303.844,41 EUR, likvidacijska vrednost pa 227.883,31 EUR. Pojasnjuje še, da se bo šele pri prodaji pokazalo, ali je izklicna cena, ki je določena v višini tržne vrednosti, previsoka. V primeru neuspešne prve javne dražbe bo sledil prodajni postopek po znižani ceni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se je določi v višini ocenjene tržne vrednosti prodajanega deleža. Izklicna cena je tako določena na podlagi ocene tržne vrednosti nepremičnin, ki izhaja iz cenitvenega poročila, pri čemer je upoštevana tudi upnikova izločitvena pravica, ki je bila predmet pravdnega postopka v zadevi I P 103/2018 pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Ni sicer jasno, kam meri upnik s pritožbenimi navedbami, da naj bi bila glede na priposestvovanje sporna vrednost prodajanega, kolikor pa je mogoče razumeti, da zatrjuje nov, originarni način pridobitve lastninske pravice na dolžničinem solastniškem deležu, mu je mogoče pojasniti, da se v stečajnem postopku pravica resničnega lastnika stvari uveljavlja z izločitvenim zahtevkom, 1 na način in po postopku, ki ga določa ZFPPIPP. Sicer pa upnik tudi sam navaja, da je priposestvovanje (že) dokazoval v pravdnem postopku I P 103/2018, ki je bil že končan s sodno poravnavo, h kateri je dalo sodišče soglasje. S trditvijo, da je solastninski delež dolžnice priposestvoval, zato pritožnik sklepa o prodaji ne more uspešno izpodbiti. S pavšalno trditvijo o sporni vrednosti nepremičnin pa tudi sicer pri pritožbenem sodišču ni uspel zasejati dvoma v določeno izklicno ceno. Kot je že pojasnil stečajni upravitelj, se bo v prodajnem postopku pokazalo, če je tako določena izklicna cena previsoka, v takem primeru pa se bo prodaja lahko ponovila z nižjo izklicno ceno.

6. V pritožbi uveljavljeni razlogi po povedanem niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Nina Plavšak, e-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, Komentar - 299. člen (prijava izločitvenih pravic) – ZFPPIPP, 10.6.3. Resnična lastninska pravica nevknjiženega lastnika kot izločitvena pravica v stečajnem postopku, 10.10.3.1. Splošna pravila o prijavi izločitvene pravice.