Appeal dismissed: Personal bankruptcy rejected due to lack of assets and prior discharge within ten years.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.

Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. V laični pritožbi sklep izpodbija v celoti, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nad njo začne postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ne prejema dohodkov, iz katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa, saj prejema le nadomestilo za brezposelnost v višini 560,00 EUR, drugega premoženja pa nima. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnica navedenih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izpodbija in jim v pritožbi pritrjuje. Na podlagi navedenih dejstev je zato sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni izkazan dolžničin pravni interes za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.

5. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je nad predlagateljico kot stečajno dolžnico že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Navedeno izhaja tudi iz evidence sklepov o odpustu obveznosti z dne 6. 4. 2023 (PD 6). Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.

6. Pritožnica uveljavlja, da ji sodišče omogoči predčasen osebni stečaj z odpustom obveznosti zaradi zdravstvene in premoženjske situacije, v kateri se nahaja. Čeprav lahko višje sodišče razume težko življenjsko situacijo pritožnice in verjame, da jo izvršbe in upniki obremenjujejo, pa mora upoštevati, da ZFPPIPP takšne izjeme, kot jo uveljavlja v pritožbi, ne dopušča. Pritožnica nima premoženja in dohodkov, iz katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa, zato bi se stečajni postopek končal brez poplačila upnikov. Hkrati pa tudi brez prenehanja njenih obveznosti, saj glede na izrecno zakonsko določilo 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim so ji bile obveznosti že odpuščene; ta rok za pritožnico izteče konec februarja prihodnje leto. Ker pritožnica glede na navedeno ne bi mogla doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njen predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti.

7. Višje sodišče je ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.