Appeal dismissed; court upheld first instance costs allocation based on child's best interest in family proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appellant's appeal against the first instance court's decision on cost allocation in a family dispute. The appellant argued that the lower court erred in assigning costs, but the court found the first instance properly exercised its discretion to ensure the best interest of the child. Consequently, the court confirmed that neither party bears the other's costs, ruling that the procedural focus on the child's welfare outweighs the specific origin of procedural requests.
Legislator headnote
AI generated101. člen ZNP-1; 350. člen ZPP; 365. člen ZPP: In family proceedings concerning a child, the court's primary obligation is to determine the decision most beneficial to the child's best interest, rendering the specific allocation of procedural costs between parties secondary to this overarching goal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
S stroškovnega vidika ni toliko pomembno, kdo je predlagatelj posameznih predlogov in kako je o predlogih odločeno. Bistveno je, da se je sodišče prve stopnje tekom postopka ukvarjalo s tem, kakšna odločitev bi bila v največjo korist skupnega otroka, kar pa je, kot že poudarjeno, v interesu tako upnice kot dolžnika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da upnica in dolžnik krijeta vsak svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da mu je upnica dolžna povrniti vse priglašene stroške postopka. Podrejeno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je stroške pravilno odmerilo po prostem preudarku (101. člen Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1). Odločitev o tem, da vsak od udeležencev postopka nosi svoje stroške postopka, je ustrezno pojasnilo. Višje sodišče pritrjuje mnenju, da je, glede na specifiko družinskih sporov, v interesu tako upnice kot dolžnika (ki sta starša skupnega otroka), da se kompleksna družinska situacija celostno razišče in uredi. Zato s stroškovnega vidika ni toliko pomembno, kdo je predlagatelj posameznih predlogov in kako je o predlogih odločeno. Bistveno je, da se je sodišče prve stopnje tekom postopka ukvarjalo s tem, kakšna odločitev bi bila v največjo korist skupnega otroka, kar pa je, kot že poudarjeno, v interesu tako upnice kot dolžnika.
5. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in pravilno uporabilo določila materialnega prava. Prav tako ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, naštetih v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Posledično mora dolžnik sam kriti svoje pritožbene stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, v povezavi s 15. členom ZIZ).