Appeal dismissed; withdrawal due to partial satisfaction does not exempt opposing party from costs.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (točka II – IV) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker so toženci že podali v predmetni zadevi odgovor na tožbo, je sodišče pravilno ravnalo po drugem odstavku 188. člena ZPP in toženci so podali soglasje k umiku, drugi toženec pa izjave ni podal in se je po zakonu štelo, da z umikom soglaša. Zato je sledila odločitev o stroških, saj je zastopnik prvo toženke priglasil stroške, enako je priglasila stroške tretje toženka.

Ker pa je imel tožnik brezplačno pravno pomoč, je bil začasno oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika prvo toženki in so se sredstva za plačilo zagotovila iz proračuna (44. člen ZBPP). Na koncu pa je treba po uradni dolžnosti odločiti o teh stroških (46. člen). Nasprotna stranka mora namesto stranki, te stroške povrniti v proračun.

V primeru, ko tožeča stranka umakne tožbo, ker je ena izmed toženih strank izpolnila zahtevek, ostale pa se upirajo, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnemu zavezancu v procesnem pomenu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ustavilo postopek zaradi umika tožbe tožeče stranke. Pod II. je tretji toženki naložilo v korist proračuna plačilo 671,10 EUR s pripadki. Pod III. pa ji je naložilo plačilo v korist proračuna 679,44 EUR s pripadki. Pod številko IV pa je njene stroške zavrnilo.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tretja tožena stranka, in sicer izpodbija odločitev o stroških. Na naroku sta tretje toženka in tožnik v zadevi I P 187/2020 Okrožnega sodišča v Kranju sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila o zaključku dveh pravd: v zadevi I P 187/2020 in predmetne zadeve. To je bil edini način, da se konča zapuščinski postopek in začne postopek razdružitve solastnine. Drugo toženec ni bil nikoli pripravljen na dogovor in je bila takšna poravnava edina rešitev. Stranki sta soglašali, da druga od druge stroškov ne bosta zahtevali v nobeni izmed pravdnih zadev in iz razloga Bpp predlagali izdajo sklepa o stroških. Umik tožbe je bil le umik tožbe v delu zoper tretje toženko in zato ni podlage, da tretje toženka plača stroške zastopanja prvo toženke. Iz poravnave izhaja, da ni šlo za izpolnitev zahtevka v vsebinskem smislu, saj tretje toženka brez ostalih tega ne more storiti. Tožene stranke niso solidarno zavezane, ampak iz razlogov Bpp mora biti izdan sklep, da vsaka stranka nosi svoje stroške. Tudi 158. člen ZPP ne daje podlage za odločitev sodišča, kot je to sodišče odločilo. Sodišče pa se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča izpred 17 let. Zlasti je neutemeljena odločitev, ki se nanaša na stroške zastopanja A. A., saj slednja v zapuščinskem postopku po preteku oklica ni bila prisotna, torej se ne šteje za dedinjo in jo je tožnik tožil po nepotrebnem.

3. Na vročeno pritožbo ostale stranke niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Najprej je treba ugotoviti, da je tožeča stranka umaknila tožbo zoper vse tri tožene stranke (list. št. 44). Zato pritožba nima prav, da je bil umik tožbe samo proti tretje toženi. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opozarja, da je tožnik zapisal, da je prišlo v zadevi I P 187/2020 s tretje toženko do sodne poravnave in da je ta priznala lastninsko pravico tožniku in drugemu tožencu na delu nepremičnine, ki je predmet spora v tem postopku.

6. Ker so toženci že podali v predmetni zadevi odgovor na tožbo, je sodišče pravilno ravnalo po drugem odstavku 188. člena ZPP in toženci so podali soglasje k umiku, drugi toženec pa izjave ni podal in se je po zakonu štelo, da z umikom soglaša. Zato je sledila odločitev o stroških, saj je zastopnik prvo toženke priglasil stroške, enako je priglasila stroške tretje toženka.

7. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je spor nastal zaradi napotitve iz zapuščinskega postopka in da so vsi dediči nujni sosporniki. Zato pritožba nima prav, da je tožba proti prvi toženki bila odveč. Ker ni bilo znanega prebivališča, ji je sodišče postavilo na predlog tožeče stranke zastopnika in tožnik je te stroške moral povrniti. Ker pa je imel brezplačno pravno pomoč, je bil začasno oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika prvo toženki in so se sredstva za plačilo zagotovila iz proračuna (44. člen ZBPP). Na koncu pa je treba po uradni dolžnosti odločiti o teh stroških (46. člen). Nasprotna stranka namreč mora namesto stranki, te stroške povrniti v proračun.

8. Zato je sodišče prve stopnje pravilno naložilo te stroške tretje toženki, in sicer stroške tožeče stranke in stroške založenega plačila iz proračuna za zastopanje prvo toženke. Stroške tretje toženke pa je pravilno zavrnilo. Štelo je, da je treba odločiti na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, saj je tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka tretje toženke. Sodišče pravilno našteva obširno sodno prakso na tem področju, da se v primeru, ko tožeča stranka umakne tožbo, ker je ena izmed toženih strank izpolnila zahtevek, ostale pa se upirajo, ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnemu zavezancu v procesnem pomenu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja.

9. Pritožba trdi, da so se v poravnavi v zadevi I P 187/2020 tretje toženka in B. B. in C. C. dogovorili, da vsaka stranka krije svoje stroške. Vendar to iz sodne poravnave ne izhaja. Na koncu zapisnika celo sodišče zapiše, da med strankama ni soglasja glede plačila stroškov postopka in da stranki predlagata, da sodišče o tem odloči s posebnim sklepom. Sodišče je o tej zadevi tudi odločilo s posebnim sklepom, in sicer z dne 28. 1. 2020, in v zadevi I P 187/2020 sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške. Vendar se ta sklep ne nanaša na pravdne stroške v zadevi I P 177/2020.

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ki se v tem primeru določbe ZPP o stroških in določbe o brezplačni pravni pomoči, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).