Supreme Court dismisses appeal request for permission due to lack of specific legal issue in the petition. Appeal is inadmissible as no specific legal question was raised.

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II. Revizija se zavrže.

III. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz 367.a člena in četrtega odstavka 367. b člena ZPP saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. V predlogu je zapisan le pavšalni očitek Upravnemu sodišču, da je svojimi stališči glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in vročanja pisanj kršilo vrsto določb ZUS-1, Zakona o davčnem postopku in Zakona o splošnem upravnem postopku.

Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.

O zahtevi za izdajo začasne odredbe je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zato je zavrglo tudi to zahtevo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnice zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4250-310/2020-3 z dne 24. 6. 2020, da se predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 28. 2. 2020 zavrže. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-22-16/2020-2 z dne 26. 11. 2020 tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K I. točki izreka

3. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

4. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je tako določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi navedenih zakonskih zahtev ne izpolnjuje, saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. V predlogu je zapisan le pavšalni očitek Upravnemu sodišču, da je svojimi stališči glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in vročanja pisanj kršilo vrsto določb ZUS-1, Zakona o davčnem postopku in Zakona o splošnem upravnem postopku, ker je napačno presodilo, da je bil sklep tožene stranke z dne 14. 7. 2017 (ki je bil podlaga za davčno izvršbo), nepravilno vročen le tožničinemu stečajnemu upravitelju, ne pa tudi tožnici. Tožnica je v predlogu popolnoma prezrla stališče Upravnega sodišča (11. točka izpodbijane sodbe), da so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zakonitost izvršilnih naslovov (tudi omenjenega) in pravilnost njihove vročitve, za odločitev nerelevantni, saj se spor na to ne nanaša. V predlogu so posledično povsem izostale tudi navedbe okoliščin, ki naj bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, torej razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o objektivnem pomenu zadeve.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

K II. točki izreka

7. Tožnica je hkrati s predlogom za dopustitev revizije vložila tudi revizijo, ki pa jo je mogoče vložiti le, če jo je Vrhovno sodišče dopustilo (prvi odstavek 367. člena ZPP). Reviziji mora stranka priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP).

8. Dopustitev revizije s sklepom je torej procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.

K III. točki izreka

9. Tožnica je skupaj s predlogom za dopustitev revizije zahtevala tudi izdajo začasne odredbe.

10. V prvem odstavku 84. člena ZUS-1 je določeno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku tega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

11. Iz navedenih določb izhaja, da je o zahtevi za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zato je zavrglo tudi to zahtevo.