Supreme Court allows review to clarify if building right requires neighbor consent for shared walls.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the petition for review, permitting appeal on a specific legal question regarding building permits. The lower court dismissed the plaintiffs' claim because they failed to obtain consent from the neighbor whose wall supported their structure. The Supreme Court ruled that this issue transcends the current case and requires a general legal clarification for future disputes involving shared walls.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a(1) of the Civil Procedure Act; Article 367c(3) of the Civil Procedure Act: A review is permitted when a question of general legal significance arises regarding the conditions for issuing a building permit, specifically concerning the demonstration of the right to build when a wall is shared with a neighbor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali v upravnem postopku za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja lastnik nepremičnine z zemljiškoknjižno vknjiženo lastninsko pravico na svoji nepremičnini izkazuje pogoj pravice graditi, če je zid njegovega objekta znotraj meja njegove nepremičnine naslonjen na obstoječi nosilni zid, ki sicer deloma sega tudi na sosednjo nepremičnino?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali v upravnem postopku za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja lastnik nepremičnine z zemljiškoknjižno vknjiženo lastninsko pravico na svoji nepremičnini izkazuje pogoj pravice graditi, če je zid njegovega objekta znotraj meja njegove nepremičnine naslonjen na obstoječi nosilni zid, ki sicer deloma sega tudi na sosednjo nepremičnino?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov, vloženo zoper sklep Upravne enote Ljubljana, št. 351-420/2019-39 z dne 10. 6. 2020, s katerim je ta zavrgla njuno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo objekta daljšega obstoja št. 26 na tam navedenem zemljišču. Kot neutemeljeno je zavrnilo tudi tožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote Ljubljana, št. 351-420-2019-40 z dne 10. 6. 2020, s katerim je bilo odločeno o stroških upravnega postopka na prvi stopnji.
2. Upravni organ je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgel, ker tožnika, lastnika ene enote (polovice) dvojčka, ki sta svojo enoto dvojčka nadzidala, za izvedeni poseg nista izkazala pravice graditi. Vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja namreč nista priložila soglasje lastnika druge enote dvojčka.
3. Upravno sodišče je temu pritrdilo in svojo odločitev o neutemeljenosti tožbe oprlo na stališče, da je treba pri stanovanjski stavbi, ki je grajena kot dvojček s skupno vmesno steno na parcelni meji, ki je bila nadzidana, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, za legalizacijo te nadzidane enote dvojčka kot objekt daljšega obstoja, pravico graditi izkazati tudi s soglasjem lastnika sosednje enote dvojčka.
4. Tožnika (predlagatelja) sta po prejemu sodbe vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču sta predlaga, naj dopusti revizijo zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ali v upravnem postopku za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja lastnik nepremičnine z zemljiškoknjižno vknjiženo lastninsko pravico na svoji nepremičnini izkazuje pogoj pravice graditi, če je zid njegovega objekta znotraj meja njegove nepremičnine naslonjen na obstoječi nosilni zid, ki sicer deloma sega tudi na sosednjo nepremičnino.
5. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede izpostavljenega vprašanja izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje, ki se nanaša na izkazanost enega od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, to je pravice graditi, ki presega pomen konkretne zadeve, in glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča se to vprašanje lahko pojavi v številnih bodočih sporih izdaje gradbenih dovoljenj v strnjenih urbanih okoljih, kjer si sosednje stavbe delijo zidove, temelje ali druge konstrukcijske elemente. Zato je odgovor na vprašanje objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse.