Appeal dismissed; mandatory tax law provisions preclude court discretion to waive or defer court fees.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljane dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for a waiver of court fees. The appellant argued that the court should have exercised discretion to grant relief, but the court found the conditions for such relief were not met under the Law on Court Fees. Consequently, the court ruled that statutory provisions are clear and mandatory, leaving no room for judicial discretion to alter the outcome.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1), drugi in tretji odstavek 11. člena; When statutory provisions regarding fee waivers are clear and mandatory, courts cannot exercise discretion to grant relief if the required conditions are not met.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
[JEDRO]
Glede na to, da so določbe zakona jasne in kogentne in da v konkretnem primeru pogoji za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila niso bili podani, sodišče ne more mimo zakonskih določb po prostem preudarku odločiti, da stranko oprosti plačila sodne takse (ali ji omogoči obročno plačilo oziroma odlog plačila).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse.
2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v konkretnem primeru oprostitve ne omogoča. Pritožnik stališču izpodbijanega sklepa sicer pritrjuje, vseeno pa meni, da bi lahko sodišče po prostem preudarku predlogu tožene stranke ugodilo.
5. Višje sodišče pritožbenim razlogom ne sledi. Glede na to, da so določbe zakona jasne in kogentne (drugi in tretji odstavek 11. člena ZST-1) in da v konkretnem primeru pogoji za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila niso bili podani (čemur pritožnik ne oporeka), sodišče ne more mimo zakonskih določb po prostem preudarku odločiti, da stranko oprosti plačila sodne takse (ali ji omogoči obročno plačilo oziroma odlog plačila). Za namensko razlago, za kakršno se zavzema pritožnik, ni nobene zakonske opore. Pritožbenim razlogom zato ni mogoče pritrditi.
6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.