Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep IV Cp 833/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:IV.CP.833.2023 AI generated

Appeal allowed; first instance court dismissed defendant's evidence requests without explicit reasoning, violating right to be heard.

Case Number VSL Sklep IV Cp 833/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case for new proceedings. The lower court rejected the defendant's evidence requests and relied heavily on existing police records without explicitly addressing the defendant's specific arguments or proposed witnesses. The court ruled that this failure to explicitly consider the defendant's evidence requests constituted a violation of the right to be heard, as it amounted to a premature evidentiary assessment of untested claims.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku 3; Zakon o varstvu otrok 22.a; Zakon o nepravdnem postopku 42: A court violates the right to be heard if it fails to explicitly address and evaluate evidence requests or specific arguments submitted by a party, particularly when such a failure results in a premature evidentiary assessment of untested claims.

Keywords

AI generated
right to be heard evidence requests procedural fairness family law protection of children appeal quashing remand for new proceedings

Cited Legislation

AI generated
3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1
tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1
8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 2
prvi odstavek 22.a člena ZPND
42. člen Zakona o nepravdnem postopku 3
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ni izrecno obrazložilo, zakaj ni izvedlo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov (zaslišanja strank in nekaterih prič); v 12. točki obrazložitve zaključuje, da so listinski dokazi predlagateljev pretehtali nad dokazi nasprotnega udeleženca. Čeprav imajo lahko predloženi listinski dokazi veliko težo, pa to ne pomeni, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi dokazne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje poklonilo listinam, nima možnosti izpodbijati navedb predlagateljev. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravzaprav vnaprejšnja dokazna ocena (neizvedenih) dokazov predlagatelja, ki ni dopustna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 12. 2022 na podlagi določb ZPND nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe, med drugim prepoved vstopa v stanovanje predlagateljev, približevanje predlagateljema in krajem zaposlitve oziroma vrtca ter objavljanje različnih podatkov v zvezi s predlagateljema.

2. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper navedeni sklep.

3. Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj, ki med drugim navaja, da ni bil deležen enakopravnega obravnavanja, saj je sodišče odločilo izključno na podlagi dokaznih predlogov predlagateljev, medtem ko se ni opredelilo do navedb in dokazov nasprotnega udeleženca. Ukrep se izreka tudi v razmerju do sina nasprotnega udeleženca, zato mora biti slednjemu postavljen kolizijski skrbnik, saj se za pol leta onemogočajo stiki nasprotnega udeleženca s sinom. Nasprotni udeleženec je podvržen izsiljevanju predlagateljice in CSD, ki postavljata nemogoče pogoje izvrševanja stikov.

4. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločilo le na podlagi listinskih dokazov, predvsem odredb in sklepov iz policijskega in predkazenskega postopka Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 000/2022, v katerih je bila nasprotnemu udeležencu na kaznovalnopravni podlagi izrečena prepoved približevanja predlagateljici, ta prepoved pa je bila tudi nekajkrat podaljšana. Poleg tega se je oprlo tudi na dva zdravniška izvida, ki izkazujeta poškodbo prve predlagateljice, in mnenje Centra za socialno delo, Enota A., z dne 16. 12. 2022, iz katerega izhaja visoka stopnja ogroženosti prve predlagateljice, pa tudi drugega predlagatelja, ki je posredno ogrožen zaradi nasilja nasprotnega udeleženca nad prvo predlagateljico.

7. Ni dvoma, da so ugotovitve policije in sodišča v predkazenskem postopku zaradi suma družinskega nasilja lahko tehten in pomemben indic za odgovor na vprašanje, ali je bil nasprotni udeleženec do predlagateljev nasilen, kdaj in kako, prav tako pa ima lahko pomembno težo tudi mnenje CSD. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje vzelo možnost obravnavanja, ker se ni konkretizirano opredelilo do njegovih ugovornih navedb in dokazov, ki jih je predlagal. Pravilno je pravno stališče sodišča prve stopnje, da se mora v postopku zavarovanja po določbah ZPND postopati hitro in da v teh postopkih izvedba naroka ni obvezna, vendar pa mora biti tudi v tem postopku nasprotnemu udeležencu omogočena pravica do izjave.

8. Sodišče prve stopnje ni izrecno obrazložilo, zakaj ni izvedlo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov (zaslišanja strank in nekaterih prič); v 12. točki obrazložitve zaključuje, da so listinski dokazi predlagateljev pretehtali nad dokazi nasprotnega udeleženca. Čeprav imajo lahko predloženi listinski dokazi veliko težo, pa to ne pomeni, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi dokazne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje poklonilo listinam, nima možnosti izpodbijati navedb predlagateljev. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravzaprav vnaprejšnja dokazna ocena (neizvedenih) dokazov predlagatelja, ki ni dopustna.

9. Predlagatelj je v ugovoru dovolj določno navedel, da če je bil kdo verbalno nasilen, je bila to kvečjemu predlagateljica sama, da je ona izvajala nasilje nad njim in da ni res nič od tega, kar se zatrjuje v sklepu in predlogu; zanikanje, da bi storil kakršnokoli nasilje, je negativno dejstvo, ki ga predlagatelj ne more neposredno dokazati. Slednje lahko dokazuje kvečjemu posredno, na primer s prikazom drugačnih okoliščin v zvezi s posameznimi v predlogu in sklepu o izreku ukrepa izpostavljenimi dogodki. Tudi to je predlagatelj deloma storil, ko je v ugovoru (te navedbe ponavlja tudi v pritožbi) navedel svojo različico dogajanja na B. ter podal navedbe, s katerimi je skušal dokazati nelogičnost in nesmiselnost predlagateljičinih trditev v zvezi s temi dogodki (npr., da je nenavadno, da bi se ob predhodnih nasilnih dejanjih predlagateljica sploh odpravila k nasprotnemu udeležencu, pa še sama); sodišče prve stopnje se do teh navedb ni konkretizirano opredelilo, zato je nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do izjave.

10. Ni se mogoče strinjati s sodiščem prve stopnje, da nasprotni udeleženec z izrečenimi ukrepi ne bo prizadet v svojih pravicah, ker on in predlagateljica bivata na različnih naslovih in se gibljeta v različnih okoljih; izrečeni ukrepi brez dvoma posegajo v pravice nasprotnega udeleženca (npr. pravico do svobodnega gibanja), zato zgolj na tej podlagi izrečenega ukrepa ni mogoče utemeljiti. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovornih razlogov in dokaznih predlogov nasprotnega udeleženca deloma neobrazložena in najmanj preuranjena.

11. Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da se z izrečenim ukrepom dejansko onemogočajo stiki in da bi bilo treba postaviti drugemu predlagatelju kolizijskega skrbnika. Iz sklepa z dne 30. 12. 2022 je jasno razvidno (V. točka izreka), da se prepovedi in omejitve ne nanašajo na vnaprej dogovorjene ali s sodno odločbo urejene stike z otrokom. Pritožbene navedbe, da naj bi predlagateljica in CSD postavljala nemogoče pogoje izvrševanja stikov, so očitno neutemeljene, saj je izvajanje stikov pod nadzorom strokovnih delavcev CSD ustaljena oblika izvajanja stikov, kadar zaradi različnih okoliščin ni mogoče dopustiti nenadzorovanega stika otroka s katerim o staršev. Iz spisa in izpodbijanega sklepa je razvidno, da nasprotni udeleženec ne pristaja na stike pod nadzorom (za kar v pritožbi ne ponudi nobenega razumnega razloga), tako da se nakazuje, da je pravzaprav on tisti, ki odklanja stike z otrokom. Glede na navedeno pritožbeno sodišče, upoštevaje okoliščine, izpostavljene v pritožbi in ugotovljene v izpodbijanem sklepu, ne vidi potrebe po postavitvi kolizijskega skrbnika.

12. Glede na zgoraj povedano je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo pravico do izjave nasprotnega udeleženca (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 2 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku 3 ), v posledici česar je tudi dejansko stanje (v zvezi z vprašanjem, ali se je nasilje dogajalo, kdaj in v kakšni obliki) ostalo nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1 izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma dopolnitev postopka. Pritožbeno sodišče kršitve ni moglo odpraviti samo, saj bi se v tem primeru na drugi stopnji ugotavljal pomemben in obširen sklop dejstev, ki pred tem niso bila predmet obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar bi pretirano poseglo v pravico strank do dvostopenjskega sojenja.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je utemeljena na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.