Supreme Court allows review to examine if insurance policy terms define material law liability basis.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi sodišči prve in druge stopnje morali pri presoji odgovornosti zavarovanca tožene stranke za škodni dogodek oz. tožniku nastalo škodo kot del materialnega prava upoštevati določila 54. člena Splošnih pogojev Dom AS 01-DOM-01/09, ki so del zavarovalne police št. ..., ki določa, da zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavijo proti zavarovalnici, zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, in sicer kot odgovornost zavarovanca kot fizične osebe v vsakdanjem življenju za škodo, ki nastane tretjim osebam, in bi to predstavljalo primarno materialnopravno osnovo za odločanje.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi sodišči prve in druge stopnje morali pri presoji odgovornosti zavarovanca tožene stranke za škodni dogodek oz. tožniku nastalo škodo kot del materialnega prava upoštevati določila 54. člena Splošnih pogojev Dom AS 01-DOM-01/09, ki so del zavarovalne police št. 10011775526, ki določa, da zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavijo proti zavarovalnici, zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, in sicer kot odgovornost zavarovanca kot fizične osebe v vsakdanjem življenju za škodo, ki nastane tretjim osebam, in bi to predstavljalo primarno materialnopravno osnovo za odločanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik in zavarovanec toženke sta znanca, občasno sta skupaj vozila štirikolesnik. Kritičnega dne je tožnik prišel v zavarovančevo garažo, da mu bo ta pokazal, kako bo na štirikolesnik namestil vitlo. Ko je prišel, je bil zavarovanec že sredi dela, treba je bilo namestiti le še nosilec. Zavarovanec je na kovinski del štirikolesnika z ročnim električnim vrtalnikom, na katerega je bil nameščen kovinski sveder, vrtal luknje. Ker je ravno prišel tožnik, ga je prosil, naj mu pomaga pri vrtanju druge luknje. Tožnik je prijel na sprednjem delu motorja del kovine, nosilec, in ko je zavarovanec zavrtal, se je odlomil sveder, priletel v tožnikovo oko in ga poškodoval. Zaščitnih očal nista imela, šlo je za sosedsko/prijateljsko pomoč. Vzrok za zlom svedra je bil v premiku dveh kosov materiala. Nihče ni pričakoval, da se bo sveder odlomil. Tožnik odškodnino terja od zavarovalnice, pri kateri je imel znanec sklenjeno zavarovanje za škodo, ki nastane tretjim osebam (zavarovanje »dom«).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo. Glede (ne)uporabe splošnih pogojev je zavzelo naslednje stališče: sklenjena zavarovalna pogodba je pomembna za presojo pasivne legitimacije, ne predstavlja pa podlage za odločanje v tej zadevi, saj tožnik ni pogodbena stranka – osnove za uporabo splošnih pogojev, ki so del te pogodbe, torej ni, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja:

1. Ali bi sodišči prve in druge stopnje morali pri presoji odgovornosti zavarovanca tožene stranke za škodni dogodek oz. tožniku nastalo škodo kot del materialnega prava upoštevati določila 54. člena Splošnih pogojev Dom AS 01-DOM-01/09, 1 ki so del zavarovalne police št. ..., ki določa, da zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavijo proti zavarovalnici, zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, in sicer kot odgovornost zavarovanca kot fizične osebe v vsakdanjem življenju za škodo, ki nastane tretjim osebam, in bi to predstavljalo primarno materialnopravno osnovo za odločanje? 2.

Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno, glede na izkazano in ugotovljeno dejansko stanje, sploh tudi ugotovitve sodnega izvedenca glede samega škodnega dogodka (zavarovanec tožene stranke je z ročnim električnim vrtalnim strojem vrtal luknjo na neravnem- cevastem kovinskem delu štirikolesnika, prevrtani komad pa mu je na prošnjo zavarovanca prijel tožnik; zavarovanec tožene stranke ni komada, skozi katerega je žele zvrtati v kovinsko cev oz. profil, predhodno pričvrstil; prav tako ni zavarovanec tožene stranke dvignil štirikolesnika, da bi bil vrtalni del kovinske cevi približno v višini prsi; da zavarovanec tožene stranke tožniku ni priskrbel zaščitnih očal, čeprav navodila za varno delo pri vrtalnikih določajo obvezna uporabo zaščito oči; da na način, ko je oseba, ki vrta pripognjena, zavarovanec tožene stranke ni držal vrtalni stroj pravokotno na obdelovanec in gre za nepravilni in neustrezni položaj; da je lahko (in ne da je) prišlo do premika osnovnega materiala – vrtanega materiala (ki ni bil pričvrščen, da bi moral biti, če bi se dela zavarovanec tožene stranke lotil pravilno) ali pa zaradi nepravilne drže vrtalnega stroja, ki ga je držal zavarovanec tožene stranke, najverjetneje pa da je šlo za kombinacijo obojega, ko zavarovanec tožene stranke ni poskrbel, da ne bi prišlo do zamika oz. premika osnovnega materiala; ob tem, da je za vrtanje v kovinski cevni del uporabljal že obrabljen sveder, ki ni več vrtal ustrezno in je moral pritiskati z vso močjo z vrtalnim strojem na obdelovanec in z veliko obrati, kar vse pa se pri vrtanju v kovine ne sme in je v posledici vseh teh nedopustnih in nesprejemljivih ravnanj zavarovanca A.

A. prišlo do odtrganja svedra, katerega del je vrglo tožniku naravnost v oči) in mnenje sodnega izvedenca, da takšne pogodbe, kot jo je s toženo stranko sklenil zavarovanec tožene stranke, pokrivajo točno takšne nepredvidene dogodke v domačem okolju, ki se je zgodil v času škodnega dogodka 6. 3. 2016 v garaži zavarovanca tožene stranke, odločili, da ni podane odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku nastalo škodo oz. da ni podanega protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, kot sta upoštevali, da dogodek ni bil predvidljiv, čeprav 54.

člen Splošnih pogojev Dom AS 01-DOM-01/09, določa nenaden in presenetljiv dogodek in ne predvidljiv dogodek? 3. Ali se vrtanje luknje z ročnim električnim vrtalnim strojem z obrabljenim svedrom v kovinsko cev na štirikolesniku, ki ni v ustrezni delovni višini, da bi se kasneje namestila vitla na štirikolesnik, šteje kot nevarna dejavnost oz. se takšen vrtalni stroj v takšnih pogojih dela šteje kot nevarna stvari?

5. Predlog je utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 V predlogu je številka splošnih pogojev navedena nepravilno, ni 02/09, temveč 01/09. Ker predlagatelj predloži prave (01/09), 02 pa ne obstajajo, Vrhovno sodišče popravi v prvem in drugem vprašanju.