Appeal dismissed; tenant failed to prove hardship in first instance, making first-instance eviction order valid.

I. Pritožba se zavrne in zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 186,66 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Pritožnik zmotno meni, da bi morala neobstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, zatrjevati tožnica v tožbi. Gre za ugovorne (obrambne) navedbe in dejstva iz osebne sfere toženca, ki bi jih moral pravočasno (že v postopku pred sodiščem prve stopnje) podati in dokazovati toženec. Pritožbeno naziranje, da je tožba zaradi neobstoja teh trditev nesklepčna, ni pravilno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in s 60 dnevnim odpovednim rokom odpovedalo najemno pogodbo št. 11/2016 z dne 27. 1. 2016, sklenjeno med tožnico kot najemodajalko in tožencem kot najemojemalcem, za stanovanje ID znak: del stavbe 1111-307-1 na naslovu [...] (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora po poteku odpovednega roka izprazniti to stanovanje in ga prostega oseb in osebnih stvari izročiti v posest tožnici (II. točka izreka). Tožencu je še naložilo, da je dolžan v roku 15 dni plačati tožnici neplačane najemnine v skupnem znesku 465,62 EUR, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) ter odločilo o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper to odločitev se pritožuje toženec po pooblaščeni odvetniški družbi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbo 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da za utemeljenost odpovedi najemne pogodbe iz krivdnih razlogov ne zadoščajo trditve o tem, da je toženec kršil obveznosti, ki izvirajo iz najemnega razmerja (ni plačeval najemnine in obratovalnih stroškov), in da ga je tožnica na neizpolnjevanje teh obveznosti opozorila ter ga pozvala k plačilu. Tožnica v tožbi ni navedla, to pa naj bi bilo za utemeljenost zahtevka nujno, da na strani toženca niso podane izjemne okoliščine iz prvega odstavka 104. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Meni, da je tožba nesklepčna. Toženec se je znašel v socialni stiski, težkem ekonomskem položaju, saj je brezposeln in prejemnik denarne socialne pomoči, zato ni bil sposoben redno plačevati najemnin in obratovalnih stroškov. Določba 104. člena SZ-1 onemogoča odpoved najemne pogodbe v primeru nastopa izjemnih okoliščin, ki so bile pri tožencu podane. Gre za nesorazmeren ukrep. Toženec nima druge možnosti bivanja, zato bo ogroženo njegovo zdravje in preživetje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo. Pritožbenim navedbam je nasprotovala in pritrjevala odločitvi sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitki, da naj bi bila tožba v tej zadevi nesklepčna, izpodbijana sodba pa izdana v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, niso utemeljeni. V zvezi s tem se pritožnik sklicuje na obstoj okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1, torej da najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel vplivati, ni mogel poravnati najemnine in drugih stroškov stanovanja, vendar zmotno meni, da bi morala neobstoj teh dejstev zatrjevati tožnica v tožbi. Gre za ugovorne (obrambne) navedbe in nenazadnje dejstva iz osebne sfere toženca, ki bi jih moral pravočasno (že v postopku pred sodiščem prve stopnje) podati in dokazovati toženec 1 . Pritožbeno naziranje, da je tožba zaradi neobstoja teh trditev nesklepčna, ni pravilno. Zaradi opustitve odgovora na tožbo je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. Toženčeva pasivnost v tej pripravljalni fazi pravdnega postopka, se šteje kot priznanje dejanskih navedb tožnice. Sklicevanja na toženčevo socialno ekonomsko stisko ter negativne posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev imela za njegovo zdravje in preživetje, podana šele v pritožbenem postopku, so pravno neuspešna in sprejete odločitve ne morejo spremeniti.

6. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, na katere v obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in zamudno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

7. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške, tožnici pa je dolžan povrniti njene pritožbene stroške v višini 186,66 EUR (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ta znesek predstavlja nagrado za odgovor na pritožbo v višini 250 točk (1. točka v zvezi s tretjo alinejo 2. točke tarifne št. 22 Odvetniške tarife) oziroma 150,00 EUR; pavšalni znesek materialnih stroškov (3,00 EUR) in pripadajoči DDV (33,66 EUR). Višje in druge zahtevke je zavrnilo.

1 Prim. npr. VSL sodba I Cp 1046/2013 in VSL sodba I Cp 1092/2017, pa tudi VSL sodba II Cp 3264/2016 in VSL sodba I Cp 993/2016.