Appeal dismissed; court upheld 12-month proximity ban under domestic violence law due to proven past behavior and justified fear.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo.

[JEDRO]

Na podlagi njegovih dovolj zanesljivo ugotovljenih preteklih ravnanj je strah prve predlagateljice pred nasprotnim udeležencem tudi po presoji pritožbenega sodišča še vedno utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu, očetu druge predlagateljice in nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju prve predlagateljice, za 12 mesecev prepovedalo približevanje predlagateljicama na razdaljo, krajšo od 250 m in navezovati kakršnekoli stike z njima, če ni v drugem postopku drugače določeno glede stikov. Za primer kršitve te prepovedi je izreklo denarno kazen 150o EUR in v primeru kršitve zagrozilo z novo, še višjo. Nasprotnega udeleženca je napotilo na program treninga socialnih veščin.

2. Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pritožil. Konkretnega predloga ne podaja. Navaja, da v 8. tč. sklepa piše, da je bilo dogovarjanje glede stikov s hčerjo edini razlog za stike, vendar je ista sodnica maja 2023 temu naredila konec. Nadalje komentira 19. tč., češ da tam piše, da je izrečeni ukrep sorazmeren, smiselno pa navaja, da ni tako in da je zaradi njega preveč omejen, saj je po poklicu prodajalec krovskih izdelkov in kritin in je tudi severna ... njegovo področje. Nadalje, očita, da sodišče v 17. tč. omenja postopek kaznovanja, ne omenja pa, da je bil ta februarja zavrnjen, kazenska ovadba je bila zavržena. Omenja, da je narok zaradi razburjenosti predčasno zapustil, ne omenja pa, da predlagateljice na tem naroku ni bilo. Navaja, da predlagateljica nasilnih dejanj po 1. 1. 2022 ni dokazala. Meni, da sklep posega v njegove pravice in integriteto.

3. Predlagateljici sta na pritožbo odgovorili, predlagali njeno zavrnitev ter opredelili stroške v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ko je za določen čas 12 mesecev zaradi preprečitve nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca izreklo ukrep prepovedi približevanja hčerki in njeni materi, njegovi nekdanji partnerki.

7. Izpodbijani sklep je solidno in izčrpno obrazložen. Tudi posamezni deli obrazložitve, ki jim pritožnik očitno smiselno nasprotuje, so dovolj prepričljivi; v 8. tč. je povzeto dogajanje oz. odnos med partnerjema po razpadu njune zveze glede skupne hčerke in SMS korespondenca, ki je polna žaljivk in groženj nasprotnega udeleženca, namenjenih prvi predlagateljici, kar je brez dvoma izkazano verbalno nasilje. V tč. 17 je omenjen postopek kaznovanja zaradi žaljenja sodišča oz. sodnice; navedeno je, da je bil postopek v teku in ne, kako se je končal. Posebne pomembnosti to za predmetno odločitev seveda nima, gre zgolj za posredno okoliščino, ki samo kaže način vedenja oz. komunikacije nasprotnega udeleženca.

8. Enako velja za implicite očitek, da naj bi bila obrazložitev nepopolna oz. pomanjkljiva: Navedba, da se je pritožnik na naroku razburil, sama po sebi ni odločilna in še manj, ali je bila na tem naroku navzoča tudi prva predlagateljica.

9. Glede sorazmernosti izrečenega ukrepa, kar sodišče obrazloži v tč. 19., je treba pritožniku odgovoriti, da ga izrečeni ukrep ne omejuje v gibanju, ki ga terja njegova služba, vsaj ne glede na njegove splošne navedbe. Ukrep mu namreč ne prepoveduje obiskati določenih krajev ali kar cele severne ..., pač pa mu samo prepoveduje približati se predlagateljicama, in sicer konkretno krajem, kjer se ti dve nahajata, in ki so v sklepu natančno navedeni v alinejah tč. I: hiši in stanovanju prve predlagateljice, osnovni šoli, hiši staršev prve predlagateljice in varuške druge predlagateljice ter delovnemu mestu druge predlagateljice. Slednje je res opisano precej splošno oz. široko (reka A.), a bistveno je, da se prvi predlagateljici nasprotni udeleženec pač (namenoma) ne približa. Pritožnik npr. ne navaja, da je njegov delokrog točno tudi reka A.

10. Zavrniti je treba tudi očitek, da naj predlagateljica ne bi izkazala nasilnih dejanj po 1. 1. 2022. Prvi sklep o izrečenih ukrepih, ki so bili prav tako v 12 mesečni prepovedi približevanja, je bil izdan 18. 10. 2021, predlog za podaljšanje pa je bil vložen 17. 10. 2022, kar je pred iztekom veljavnosti izrečenih ukrepov in kar je v skladu z določbo 3. odst. 19. čl. ZPND pravočasno. Predhodno izrečeni ukrep je nasprotni udeleženec prekršil, zaradi česar je bil s sklepom 3. 10. 2022 denarno kaznovan. Na podlagi njegovih dovolj zanesljivo ugotovljenih preteklih ravnanj je strah prve predlagateljice pred nasprotnim udeležencem tudi po presoji pritožbenega sodišča še vedno utemeljen. Poleg tega je tudi zaradi delne učinkovitosti ukrepov sodišče prve stopnje le-te utemeljeno podaljšalo. Če je nasprotni udeleženec opustil nasilno komunikacijo s predlagateljico, ga sklep ne bo v ničemer prizadel.

11. Pritožba nasprotnega udeleženca se tako izkaže kot neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22.a čl. ZNPD).

12. Po 8. tč. 22a čl. ZPND, ki določa, da se o stroških postopka odloči po prostem preudarku, je sodišče glede na okoliščine primera, jasnost izpodbijanega sklepa ter očitno neutemeljenost pritožbe ocenilo odgovor nanjo kot strošek, ki ni bil smotrn in ga trpita predlagateljici sami.