Slovenian Supreme Court dismisses appeal request due to lack of significant legal interest and procedural violation. The applicant failed to demonstrate why the appeal question matters beyond personal interest.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file an appeal against the second-instance court's decision. The applicant raised four legal questions regarding employee transport reimbursement but failed to specify circumstances indicating their significance under the Civil Procedure Act. The court ruled that a request for appeal requires proof of a broader public interest, not merely the applicant's desire for a different outcome, and noted the applicant did not concretely allege procedural violations.
Legislator headnote
AI generated367.a, 367.b, 367.6 člen ZPP: A request for appeal is only permitted if the applicant demonstrates a significant broader interest beyond their own, and must concretely allege procedural violations and show a deviation from Supreme Court practice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Navedba okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, je torej ena od bistvenih sestavin predloga, saj je v skladu s 367.a členom ZPP za dopustitev revizije pomemben širši interes in ne zgolj interes stranke za drugačno odločitev.
Tožena stranka je v svojem predlogu sicer navedla sporna vprašanja, vendar ni navedla okoliščin, ki kažejo na pomembnost teh vprašanj v smislu 367.a člena ZPP. Z zadnjim vprašanjem, ki se nanaša na to, ali je sodišče dolžno združiti več tožb v en postopek, tožena stranka tudi ni konkretizirala zatrjevano kršitev določb postopka, kot to zahteva četrti odstavek 367.b člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki razliko stroškov prevoza na delo in z dela od septembra 2020 do vključno maja 2021 v določenih mesečnih zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti, kot to izhaja iz I. točke izreka. Višji zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka zavezana za plačilo sodne takse (IV. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo, potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo.
3. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije postavlja naslednja vprašanja:
‒ ali je delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini cene mesečne vozovnice ali v višini cen posameznih vozovnic za prihod in odhod z dela, če dela cel mesec;
‒ ali je delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini cene subvencionirane vozovnice, če lahko kupi subvencionirano vozovnico po tej ceni;
‒ ali lahko delodajalec, ki je zavezan pravilom javnih uslužbencev, določi višje povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in se to upošteva pri odmeri povračila stroška;
‒ ali je sodišče dolžno združiti v en postopek več tožb, ki se nanašajo na enako pravno in dejansko stanje, v obravnavanem primeru na zahtevke za višje plačilo prevoza na delo in z dela pri istem delodajalcu.
4. Predlog ni dovoljen.
5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Navedba okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, je torej ena od bistvenih sestavin predloga, saj je v skladu s 367.a členom ZPP 1 za dopustitev revizije pomemben širši interes in ne zgolj interes stranke za drugačno odločitev. Te bistvene okoliščine mora utemeljiti stranka, ki predlaga revizijo. Če tega ne stori, jo zadenejo posledice zavrženja predloga (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
6. Tožena stranka je v svojem predlogu sicer navedla sporna vprašanja, vendar ni navedla okoliščin, ki kažejo na pomembnost teh vprašanj v smislu 367.a člena ZPP. Z zadnjim vprašanjem, ki se nanaša na to, ali je sodišče dolžno združiti več tožb v en postopek, tožena stranka tudi ni konkretizirala zatrjevano kršitev določb postopka, kot to zahteva četrti odstavek 367.b člena ZPP.
7. Glede na navedeno in v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP je vrhovno sodišče predlog zavrglo.
8. Odločitev je bila sprejeta soglasno.
1 Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.