Heirs liable for estate debts including funeral costs; dispute resolved in court if not settled privately.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance probate court's decision confirming inheritance and property distribution. The appellant, a daughter, argued she should be reimbursed for funeral costs paid from her own funds, while the co-heir remained silent. The court ruled that funeral expenses are estate debts for which all heirs are jointly liable up to their share, and since the co-heir did not settle the debt privately, the appellant must claim reimbursement through a separate legal action.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju; Zakon o pravdnem postopku: Funeral expenses constitute estate debts for which all heirs are liable up to the value of their inherited share, and unresolved disputes between heirs regarding reimbursement must be settled in court proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Stroški pogreba zapustnice so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka), ki jo na podlagi zakona dedujeta zapustničina hči A. A. in vnuk B. B., vsak do ½ (II. točka izreka) ter zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti sklepa vpiše lastninsko pravico na podedovanih nepremičninah z zapustnice na dediča (točka III.1. izreka) in dedičema dovolilo, da po pravnomočnosti sklepa prevzameta vsak polovico denarnih sredstev in osebni avtomobil (točka III.2. izreka).
2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zakonita dedinja A. A. in navaja, da se s sklepom ne strinja, ker v njem ni navedeno oziroma upoštevano, da je plačala stroške pogreba iz lastnih sredstev, kar je navedla v elektronskem sporočilu z dne 13. 11. 2022, pogrebni stroški pa so navedeni tudi v dokumentu I D 362/2020-37 z dne 2. 3. 2020. Vljudno tudi prosi, da se reši lastništvo avtomobila, ker se sodedič ne odziva na rešitev tega problema.
3. Na pritožbo sodedič ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Stroški pogreba zapustnice so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče 1 . Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi. 2 Enako velja tudi za pritožnico, ki bo morala, če se s sodedičem o povrnitvi dela plačanih pogrebnih stroškov ne bo dogovorila, plačilo uveljavljati v pravdnem postopku.
6. Pritožbeno sodišče pritožnici glede prošnje za rešitev težav glede lastništva podedovanega osebnega vozila pojasnjuje, da bi v obravnavanem primeru osebno vozilo lahko dedoval le eden od zakonitih dedičev, če bi sodediča o tem sklenila dedni dogovor, a ga nista. Zato je zapuščinsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tudi za osebno vozilo za dediča določila oba zakonita dediča, vsakega do 1/2 (11. in 12. člen ZD 3 ), saj podlage za drugačno odločitev ni imelo.
7. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP 4 v zvezi s 163. členom ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1 Tako je sodišče prve stopnje ravnalo tudi v tem postopku (dopis zakonitima dedičema I D 362/2020-37 z dne 2. 3. 2020).
2 VSL sklep I Cp 2801/2014 z dne 30. 1. 2015.
3 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, številka 15/76.
4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.