Civil appeal dismissed; court held civil liability is stricter than criminal and does not require prior criminal conviction.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka ne v predlogu, niti po dodatnem pozivu sodišča na prvem naroku ni konkretizirala, zakaj in kako bi odločitev o kaznivem dejanju goljufije, ki se očita toženki v kazenskem postopku, predstavljalo predhodno vprašanje v tej pravdi oziroma kako je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. Teh razlogov tudi ni našlo sodišče prve stopnje, prav tako ne pritožbeno sodišče. V konkretni zadevi se primarno odloča o tem, ali imajo tožniki do toženke terjatev in ali sporna darilna pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo predstavljata razpolaganje v nasprotju z moralnimi načeli in sta zato nični, saj naj bi bila pogodba sklenjena prav z namenom oškodovanja tožnikov kot upnikov. Vsa ta dejstva pa bo lahko brez dvoma ugotovilo pravdno sodišče samo. Obstoj kaznivega dejanja namreč ni pogoj za nastanek civilnopravnih posledic, saj je civilna odgovornost, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, strožja od kazenske. Res je sodišče vezano na obsodilno kazensko sodbo. Vezano je na ugotovitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da je zanj storilec kazensko odgovoren (14. člena ZPP). Vendar, tudi če gre za isti dogodek, mora civilno sodišče pogosto ugotavljati tudi dejstva, ki niso del dejanskega stanja kaznivega dejanja. Zato prekinitve postopka ne narekujejo niti razlogi smotrnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka.

2. Zoper sklep se je pravočasno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za prekinitev postopka ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse stroškovno posledico za toženo stranko.

Trdi, da so pogoji za prekinitev postopka podani in poudarja, da se je s predlogom strinjala. Kazenski postopek zoper toženko se nanaša na isto dejansko stanje kot predmetna pravda. Tožilstvo bo toženki kot obdolženki uspelo dokazati vse elemente kaznivega dejanja in bo sodišče zoper njo izdalo obsodilno sodbo, na katero pa je pravdno sodišče vezano. Zato je edino ekonomično in smotrno, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku, ki se vodi pod opravilno številko II Kpr 000/2021. V kolikor bi pravdno sodišče zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, toženka pa bo v kazenskem postopku spoznana storitve očitanega kaznivega dejanja in bo tožnikom kot oškodovancem na tej podlagi priznan premoženjskopravni zahtevek, tožeča stranka ne bo mogla priti do izvršitve premoženjskopravnega zahtevka, saj je toženka premoženje odtujila oziroma skrila. Prekinitev ne bo predstavljala predolgega sojenja, poleg tega tožniki kot oškodovanci v kazenskem postopku še niso bili zaslišani in zato nimajo pravice vpogledati v kazenski spis, s tem tem pa jim je omejena pravica navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, ki potrjujejo v pravdi zatrjevane navedbe.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga, da se jo zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot bistveno ugotovilo, da tožena stranka predlaga prekinitev postopka iz razlogov po 1. točki prvega odstavka in po drugem odstavku 206. člena ZPP 1 . Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravdnega postopka, po 13. členu ZPP pomeni vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravdnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno očita, da ne v predlogu, niti po dodatnem pozivu sodišča na prvem naroku ni konkretizirala, zakaj in kako bi odločitev o kaznivem dejanju goljufije, ki se očita toženki v kazenskem postopku, predstavljalo predhodno vprašanje v tej pravdi oziroma kako je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. Teh razlogov tudi ni našlo sodišče prve stopnje, prav tako ne pritožbeno sodišče. Kot pravilno izpostavi sodišče prve stopnje se v konkretni zadevi primarno odloča o tem, ali imajo tožniki do toženke terjatev in ali sporna darilna pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo predstavljata razpolaganje v nasprotju z moralnimi načeli in sta zato nični, saj naj bi bila pogodba sklenjena prav z namenom oškodovanja tožnikov kot upnikov. Vsa ta dejstva pa bo lahko brez dvoma ugotovilo pravdno sodišče samo. Obstoj kaznivega dejanja namreč ni pogoj za nastanek civilnopravnih posledic, saj je civilna odgovornost, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, strožja od kazenske. 2 Res je sodišče vezano na obsodilno kazensko sodbo. Vezano je na ugotovitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da je zanj storilec kazensko odgovoren (14. člena ZPP). Vendar, tudi če gre za isti dogodek, mora civilno sodišče pogosto ugotavljati tudi dejstva, ki niso del dejanskega stanja kaznivega dejanja. Zato prekinitve postopka ne narekujejo niti razlogi smotrnosti.

6. Prav tako pa tožniki ne bodo onemogočeni pri uveljavljanju premoženjskopravnega zahtevka iz razloga, ker je toženka premoženje, ki je predmet te pravde, odtujila oziroma skrila, če bo zahtevek zavrnjen, saj to pomeni, da zahtevek ni utemeljen.

7. V skladu s tretjim odstavkom 286. člena ZPP lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti in prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla postopka. Razlog, ki ga tožeča stranka navaja glede vpogleda v kazenski spis, pa je brez dvoma opravičljiv razlog in zato tožeči stranki iz tega razloga ne bo omejena pravica navesti vsa dejstva in predlagati dokaze.

8. Glede na navedeno pritožbene trditve niso utemeljene, prav tako niso podane druge kršitve ne katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, prva tako tožena stranka, ki je v odgovoru na pritožbo le izrazila strinjanje z izpodbijano odločitvijo.

10. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

2 Obdolženec je lahko npr. odškodninsko odgovoren oškodovancu tudi, če je v kazenskem postopku oproščen.