VSRS Sklep X DoR 38/2023-7 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II. Revizija se zavrže.

III. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi zakonskih zahtev iz 367a člena in četrtega odstavka 367, b člena ZPP ne izpolnjuje, saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. Ker tožnica le izpostavlja drugo določbo Vrhovnega sodišča, ne pojasni pa,v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna, je izostal tudi natančen in konkreten opis sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala izpodbijana odločitev.

Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.

O zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnice zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT 4943-14919/2020-1 z dne 24. 1. 2020, s katerim je bila za znesek 8.365,63 EUR dovoljena davčna izvršba na tožničine denarne prejemke pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-29-264/2020-2 z dne 28. 9. 2020, spremenilo navedbo izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost (navedlo je pravilno številko in datum izdaje odločbe ) v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa, sicer pa tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K I. točki izreka

3. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

4. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. V četrtem odstavku 367. b člena ZPP je tako določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek 367.b člena ZPP). V nasprotnem primeru se predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi navedenih zakonskih zahtev ne izpolnjuje, saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. V predlogu je zapisan le pavšalni očitek Upravnemu sodišču, da ni odločalo o zakonitosti odločbe FURS, ki je bila podlaga za davčno izvršbo, ter da ni ugotavljalo relevantnih dejstev, povezanih z vročitvijo navedene odločbe tožnici. S tem v zvezi tožnica sicer izpostavlja, da naj bi Vrhovno sodišče v zadevi „N Ips 100/2010“ že zavzelo stališče, da če oseba ni pooblastila druge osebe za vročanje dokumentov, pomeni, da vročitev ni bila pravilno opravljena, vendar tožnica ne pojasni niti, v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna. Izostal je torej natančni in konkretni opis sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala izpodbijana odločitev.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

K II. točki izreka

7. Tožnica je hkrati s predlogom za dopustitev revizije vložila tudi revizijo, ki pa jo je mogoče vložiti le, če jo je Vrhovno sodišče dopustilo (prvi odstavek 367. člena ZPP). Reviziji mora stranka priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP).

8. Dopustitev revizije s sklepom je torej procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.

K III. točki izreka

9. Tožnica je skupaj s predlogom za dopustitev revizije zahtevala tudi izdajo začasne odredbe.

10. V prvem odstavku 84. člena ZUS-1 je določeno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku tega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

11. Iz navedenih določb izhaja, da je o zahtevi za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zato je zavrglo tudi to zahtevo.