Supreme Court allows review of administrative court ruling on whether subvention repayments are bankruptcy costs.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia granted the request for leave to appeal regarding a specific legal question. The administrative court had rejected a claim, ruling that the obligation to repay disbursed subventions arose only after bankruptcy proceedings began and thus constituted bankruptcy costs. The Supreme Court determined the conditions for allowing the review were met because the answer to this question is significant for the development of law and legal certainty for future bankruptcy debtors and creditors.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a, 367.c: The Supreme Court may grant leave for appeal when the question raised is of significant importance for the development of law and the assurance of legal security for a potentially larger number of bankruptcy debtors and creditors.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da je obveznost tožeče stranke na vračilo izplačanih subvencij nastala šele z izdajo izvršilnih naslovov po začetku stečajnega postopka in se zato ta šteje kot strošek stečajnega postopka?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da je obveznost tožeče stranke na vračilo izplačanih subvencij nastala šele z izdajo izvršilnih naslovov po začetku stečajnega postopka in se zato ta šteje kot strošek stečajnega postopka?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklepe o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4933-2590/2019-6, DT 4933-2591/2019-6, 4933-2592/2019-6 in DT 4933-2593/2019-6, vsi z dne 28. 3. 2019.
2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pojasnilo, da izvršilne naslove v obravnavanem primeru predstavljajo odločbe na vračilo izplačanih subvencij, ki jih je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja izdala po začetku stečajnega postopka, zato je v njih naložene obveznosti šteti kot strošek stečajnega postopka. Skladno z izjemo iz 3. točke drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pa je v takem primeru izvršba dopustna.
3. Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.
4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Odgovor nanj je namreč pomemben za razvoj prava preko sodne prakse ter zagotovitev pravne varnosti potencialno večjega števila stečajnih dolžnikov in njihovih upnikov, kadar upravni organ po začetku stečajnega postopka izda izvršilni naslov, na podlagi katerega mora stečajni dolžnik poravnati določeno obveznost. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je v predlogu navedeno vprašanje zaradi jasnosti preoblikovalo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.