Appeal dismissed for new grounds regarding tax exemption not raised in original application.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na pritožnikove trditve o bolniški zadržanosti direktorja neprekinjeno že od začetka leta, kar mu onemogoča kot edinemu zaposlenemu pri tožeči stranki plačilo sodne takse, je evidentno, da gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Pritožnik namreč ni pojasnil, zakaj v pritožbi navedenih dejstev za utemeljitev predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ni mogel brez svoje krivde pravočasno navesti že v predlogu z dne 16. 3. 2023, saj so navedena dejstva očitno obstajala že tedaj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke z dne 16. 3. 2023 za oprostitev, podrejeno za obročno doplačilo sodne takse za redni postopek.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navedla je, da ima tožeča stranka edinega aktivno zaposlenega zakonitega zastopnika. Zaradi finančnih težav je vsem ostalim prenehala pogodba o zaposlitvi. Tako je direktor edini, ki lahko plača sodno takso, vendar je tudi on v neprekinjenem bolniškem staležu že od začetka leta, pred tem pa tudi skoraj celotno lansko leto s kratkimi prekinitvami. Ker ni sposoben za delo, tudi celotna tožeča stranka ni sposobna za delo, torej tudi za plačilo sodne takse ne. Plačilo sodne takse zato ni izvedljivo, kar je treba upoštevati in tožeči stranki določiti dodatni rok za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva izhaja sledeče dejansko stanje, ki ga pritožnik ne izpodbija:

- tožeča stranka je že po prejemu plačilnega naloga za doplačilo sodne takse za redni postopek v znesku 1.183,00 EUR predlagala z vlogo z dne 30. 6. 2022, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks oziroma ji nudi možnost obročnega plačila ali odloži plačilo, ker je zaradi likvidnostnih težav in "korona časa" veliko denarja v obtoku in pričakuje prilive (list. št. 122),

- ker je bil predlog pomanjkljiv, jo je sodišče pozvalo k dopolnitvi s predložitvijo potrebne dokumentacije, ki pa ga v danem roku ni dopolnila,

- sodišče je zato s sklepom II Pg 881/2022 z dne 8. 9. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 494/2022 z dne 21. 10. 2022 predlog tožeče stranke pravnomočno zavrglo,

- ker tožeča stranka ni plačala sodne takse, je sodišče štelo, da je tožbo umaknila in ji dne 1. 3. 2023 izdalo nov plačilni nalog za nižji znesek,

- z vlogo z dne 16. 3. 2023 je tožeča stranka ponovno zaprosila za oprostitev plačila sodne takse oziroma za možnost obročnega plačila, ker bi bilo zaradi plačila ogroženo njeno eksistencialno stanje (list. št. 201).

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo ponovno vloženi predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodne takse s sledečimi nosilnimi razlogi:

- o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za redni postopek pred sodiščem prve stopnje z dne 30. 6. 2022, ki ga je sodišče zavrglo, je bilo s sklepom III Pg 881/2022 z dne 8. 9. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 494/2022 z dne 21. 10. 2022 že pravnomočno odločeno,

- v ponovnem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse z dne 16. 3. 2023 je tožeča stranka pavšalno navajala, da bi bilo zaradi visoke takse ogroženo njeno esistencialno stanje, brez dodatnih navedb in dokazov,

- ker lahko stranka predlog za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za en postopek in ob enakih okoliščinah poda le enkrat (glede na drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), bi bilo ponovno odločanje o predlogu po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih tožeča stranka v predlogu z dne 16. 3. 2023 ne zatrjuje.

6. Z navedenimi pravnimi argumenti glede na zgoraj opisano dejansko stanje pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Pritožnik pa v pritožbi navaja nove okoliščine, ki po njegovem utemeljujejo predlog za določitev dodatnega roka za plačilo sodne takse. Glede na njegove trditve o bolniški zadržanosti direktorja neprekinjeno že od začetka leta, kar mu onemogoča kot edinemu zaposlenemu pri tožeči stranki plačilo sodne takse, je evidentno, da gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Pritožnik namreč ni pojasnil, zakaj v pritožbi navedenih dejstev za utemeljitev predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ni mogel brez svoje krivde pravočasno navesti že v predlogu z dne 16. 3. 2023, saj so navedena dejstva očitno obstajala že tedaj.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).