Appeal against evidence exclusion regarding seized mobile phones is dismissed due to lawful seizure procedures.

Pritožba zagovornika obdolžene A. A. se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Glede na izpovedbe policistov, ki jim ne nasprotuje niti pisna izjava obdolženke, je bil prvi mobilni telefon obdolženki na njenem domu le odvzet (obdolženka ga je izročila prostovoljno), nakar se je ves čas prevoza nahajal na vidnem mestu v avtomobilu, nato pa se je na PU Maribor, kjer se je dejansko vršil postopek pridržanja in zaseg predmetov, prvi telefon obdolženki tudi zasegel. Tako v zvezi z zasegom prvega mobilnega telefona kot tudi v zvezi z zasegom drugega mobilnega telefona je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je bila obdolženka pred zasegom poučena o svojih pravicah, zapisnika je podpisala in nanju tudi ni imela nobenih pripomb.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obdolžene A. A. za izločitev dokazov (privolitev za preiskavo elektronske naprave 2x in zapisnika).

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženke brez navedbe pritožbenih razlogov in brez posebnega predloga, kako naj pritožbeno sodišče odloči o pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Jedro pritožbenih izvajanj, s katerimi zagovornik smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), je v graji postopka zasega mobilnih telefonov obdolženki, saj naj bi po pritožbeni obrazložitvi policija izvedla hišno preiskavo, za katero pa niso bili podani pogoji. Ob tem zagovornik še navaja, da sodišče ni odločilo o izločitvi zapisnikov zaslišanj B. B. in C. C., kar naj bi bilo zahtevano s pripravljalno vlogo 30. 5. 2022 in o tem sodišče prve stopnje naj tudi ne bi navedlo nobenega razloga.

5. Zagovorniku ni mogoče pritrditi. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je zagovornik s pripravljalno vlogo 30. 5. 2022 ob navajanju dejstev glede pravnih poukov, ki bi jih po mnenju zagovornika morale prejeti določene osebe, ter pojasnjevanjem vsebine videoposnetkov predlagal zaslišanje določenih prič, medtem ko kakšne izločitve domnevno nedovoljenih dokazov ni predlagal. Zato sodišče prve stopnje o izločitvi zapisnikov zaslišanj B. B. in C. C., kot je v pritožbi izpostavil zagovornik, utemeljeno ni odločalo in zato v izpodbijanem sklepu tudi ni bilo dolžno navesti nobenih razlogov. Smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka tako ni podana.

6. Zagovorniku pa tudi ni mogoče priznati uspeha pri pritožbenih izvajanjih v zvezi s samim postopkom zasega obeh mobilnih telefonov obdolženi A. A. Sodišče prve stopnje je po obsežno izvedenem dokaznem postopku v zvezi s predlogom obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, ko je zaslišalo kar osem prič in prebralo listine iz spisa ter vpogledalo v dva posnetka varnostne kamere, nameščene na naslovu stalnega prebivališča obdolženke, utemeljeno zaključilo, da ni nobene podlage za izločitev dokazov iz spisa, kot je to predlagal zagovornik obdolženke. Razlogom, ki jih je prvostopenjsko sodišče za svojo odločitev navedlo v sklepu, ni treba ničesar dodati, drugačna ocena pritožbe, ki se zavzema za izločitev dokazov iz spisa, pa ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je zagovornik že v osnovi slabo specificiral svoj predlog za izločitev domnevno nedovoljenih dokazov, saj vsebina pripravljalne vloge z dne 16. 5. 2022, s katero je zagovornik predlagal, da se iz spisa izloči „vsaj privolitev za preiskavo elektronske naprave A. A. 2x in zapisnika“, takšno oceno potrjuje. Ne glede na to, pa je sodišče prve stopnje natančno preverilo postopek prijetja obdolženke in zasega obeh mobilnih telefonov, pri čemer je prepričljivo presodilo, da so bili za obrambo sporni postopki policije izvedeni pravilno in v skladu z zakonsko zahtevanimi merili.

8. Pritrditi je zaključkom prvostopenjskega sodišča, da se je na domu obdolžene A. A., kamor so bili napoteni policisti PP E. po navodilih SKP PU Maribor, odvijal postopek prijetja obdolženke, v okviru katerega je bil opravljen tudi varnostni pregled (ki ga je izvedla policistka Č. Č.) in med tem postopkom so policisti tudi zavarovali prvi mobilni telefon obdolženke, ki bi lahko bil dokaz v kazenskem postopku in ki ga je na poziv policistov izročila obdolženka sama. Za svoje ugotovitve je sodišče prve stopnje navedlo tehtne in prepričljive razloge, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Sodišče prve stopnje se je namreč utemeljeno oprlo na izpovedbe policistov in kriminalistov, saj so njihove navedbe potrjene tudi z zapisniki, katere je obdolženka brez pripomb podpisala. Tako je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila obdolženka o pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP pravilno poučena že med samim postopkom prijetja na njenem domu, preden je policistom prostovoljno izročila telefon.

9. Zagovornik se v pritožbi ponovno sklicuje na videoposnetek, katerega je sprejemljivo ocenilo že sodišče prve stopnje, ko je v točki 16 razlogov izpodbijanega sklepa ustrezno pojasnilo, da je slišnost zvoka na videoposnetku izjemno slaba (o čemer se je prepričalo tudi pritožbeno sodišče), zaradi česar se vsebina pogovora oseb, to je navzočih policistov in obdolženke ne sliši. Vsekakor pa videoposnetek potrjuje, da so policisti z dovoljenjem obdolženke vstopili v stanovanje. Glede na izpovedbe policistov, ki jim ne nasprotuje niti pisna izjava obdolženke, je bil prvi mobilni telefon obdolženki na njenem domu le odvzet (obdolženka ga je izročila prostovoljno), nakar se je ves čas prevoza nahajal na vidnem mestu v avtomobilu, nato pa se je na PU Maribor, kjer se je dejansko vršil postopek pridržanja in zaseg predmetov, prvi telefon obdolženki tudi zasegel. Tako v zvezi z zasegom prvega mobilnega telefona kot tudi v zvezi z zasegom drugega mobilnega telefona je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je bila obdolženka pred zasegom poučena o svojih pravicah, zapisnika je podpisala in nanju tudi ni imela nobenih pripomb. Takšne zaključke prvostopenjskega sodišča potrjujejo tudi v izpodbijanem sklepu izpostavljene listine, zato pritožba s svojimi pomisleki ne more uspeti.

10. Sodišče prve stopnje pa je tudi glede na ugotovljen postopek prijetja obdolženke na njenem domu pravilno zaključilo, da tedaj ni bila izvedena ne hišna ne osebna preiskava obdolžene A. A. Upoštevaje navedeno dejstvo se zagovornik brez podlage sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 6056/2012, ki obravnava izpolnjenost pogojev doktrine „plain view“ ob izvedeni hišni preiskavi, saj ta v konkretnem primeru ni bila opravljena.

11. Glede na vse obrazloženo se pritožba zagovornika izkaže za neutemeljeno, zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

12. Če bo za obdolženko nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o izločitvi dokazov odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.