Slovenian Supreme Court dismisses request for jurisdiction transfer based solely on dissatisfaction with individual judges.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer jurisdiction to another court. The defendant argued that three judges in the District Court of Celju were biased and unfair, yet the court found this dissatisfaction insufficient grounds. The ruling established that mere dissatisfaction with specific judges does not justify transferring jurisdiction, which requires objective doubts about the entire court's impartiality.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; Delegation of jurisdiction is permitted only when there are obvious reasons for easier proceedings or other significant reasons, such as objective doubts regarding the impartiality of the entire court, not merely dissatisfaction with individual judges.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Zgolj nezadovoljstvo toženke s posameznimi sodnicami Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Toženka v pravdni zadevi P 240/2020, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju, že drugič 1 predlaga, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje in postopanje v tej zadevi. Kot razlog za delegacijo pristojnosti tokrat navaja pristranskost in nepoštenost treh sodnic Okrajnega sodišča v Celju.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagateljica delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
4. Zgolj nezadovoljstvo toženke s posameznimi sodnicami Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov lahko predlagateljica odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je toženkin predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.
1 V zadevi I R 48/2023 je toženka kot razlog za delegacijo pristojnosti navajala smotrnost postopka.