Supreme Court rejects admissibility of appeal against dismissal of co-ownership partition claim.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica zahteva plačilo zaradi uporabe nepremičnine na ..., saj naj bi toženec uporabljal dele stavbe, ki presegajo njegov solastniški delež.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Zoper sodbo se je tožnica pritožila, sodišče druge stopnje pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

„ - Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da mora tožeča stranka postaviti trditve glede svojega tožbenega zahtevka na način, da sodišču omogoči samo ugoditev ali zavrnitev zahtevka, ali bi bilo pravilno stališče, da je tožeča stranka upravičena podati trditve in dokaze za uporabo več materialnopravnih podlag, ki lahko pripeljejo do ugoditve tožbenega zahtevka, saj sodišče na materialnopravno podlago ni vezano? Ali lahko sodišče prevali odločitev o tem, katera materialnopravna podlaga je za odločitev v postopku relevantna, na tožečo stranko?

- Ali je pravilno stališče Višjega sodišča v Ljubljani, ki kljub temu, da je v sodni odločbi opr. št. II Cp 51/2022 z dne 18. 2. 2022 izpostavilo, da predmetna nepremičnina ni in ni mogla biti razdeljena, ker to glede na dejstva (pri sklepanju prodajne pogodbe z dne 28. 3. 2008 niso sodelovali vsi takratni solastniki nepremičnine) in veljavno zakonodajo ne more biti, v odločanju o pritožbi po ponovljenem postopku na podlagi istih dejstev in dokazov odločilo diametralno nasprotno, da je torej nepremičnina razdeljena? Ali je prodajna pogodba, ki jo skleneta dva solastnika (in ne vsi solastniki), v kateri je določeno, kateri fizični del stavbe je predmet prodaje, pri čemer tudi o skupnih delih ni dogovora, lahko podlaga za to, da sodišče šteje nepremičnino za razdeljeno?

- Ali je Višje sodišče v Ljubljani zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo, da je v predmetnem postopku relevantna materialnopravna podlaga, ki je niti prvostopno niti višje sodišče do zdaj nikoli ni štelo za relevantno, glede nje v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo izvedeno materialno procesno vodstvo in je bilo s tem strankam onemogočeno varstvo pravice do izjave (sodba Višjega sodišča pomeni za stranke popolno presenečenje) in varstvo načela neposrednosti in kontradiktornosti, ali pa bi bilo pravno pravilno postopanje Višjega sodišča takšno, da bi v izogib izdaji sodbe presenečenja zadevo vrnilo v ponovno razsojo sodišču prve stopnje?“

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).