Appeal dismissed; assignment of claim not proven by qualified document linking execution case to new creditor.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi ni razvidna povezava med terjatvijo, ki se izterjuje v tej izvršilni zadevi, s terjatvijo, katere prehod je predlagatelj izkazoval v predlogu za vstop v postopek kot novi upnik, in ne drži, da je upnik prehod terjatve izkazal s kvalificirano listino.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog družbe A., d.o.o., z dne 3. 11. 2021 v zvezi z dopolnitvijo z dne 28. 3. 2022, za vstop v predmetni izvršilni postopek kot nov upnik, zavrne.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje predlagatelj A. d.o.o. Kot bistveno navaja, da ZIZ ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Pojem “po zakonu overjena zasebna listina” je treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP, tj. kot listino, na kateri je skladno z Zakonom o notariatu overjen podpis zavezanca. Upnik je prenos terjatve že izkazal s predložitvijo javne ali po zakonu overjene listine, torej s predložitvijo ustrezne kvalificirane listine. Sedaj prilaga tudi izjavo odstopnika terjatve, prejšnjega upnika Banke B. d.d., z dne 6. 2. 2022, iz katere nedvomno izhaja, da je na podlagi že kvalificirane listine, skladne s 24. členom ZIZ, bila prenesena terjatev, ki temelji na pravnomočnem sklepu o izvršbi opr. št. VL 106557/2009 z dne 30. 7. 2009, sklepu krajnega sodišča v Kranju opr. št. I 239/2011 z dne 27. 7. 2011 in sklepu Okrajnega sodišča v Kranju I 309/2013 z dne 18. 7. 2013, in se sedaj izterjuje v izvršilnem postopku opr. št. I 291/2017. Upnik, ki je kot nov upnik naveden v predloženi listini, s katero dokazuje prehod terjatve, je aktivno stvarno legitimiran, v kolikor dolžnik ne uspe dokazati, da terjatev na novega upnika ni prešla. Listina vsebuje tudi dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa in sodišče zavezuje, razen v kolikor ga nasprotna stranka dokazno izpodbija, pri čemer pa do tega v obravnavani zadevi ni prišlo, saj sodišče (še) ni izdalo sklepa, s katerim bi dovolilo vstop novega upnika v predmetni postopek. Upnik pripominja, da ko sodišče izda sklep, s katerim na podlagi 24. člena ZIZ dovoli spremembo upnika, do katere je prišlo po vložitvi predloga za izvršbo, le-tega vroči tudi prvotnemu (prejšnjemu) upniku, ki lahko izpodbija predmetni sklep z ugovorom iz razloga, da terjatev ni prešla na novega upnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za vstop pritožnika v postopek kot novi upnik zavrnilo z bistveno obrazložitvijo, da iz (v predlogu za vstop in dopolnitvi predloga za vstop) opisane, označene in opredeljene terjatve, ki se je prenesla na predlagatelja, po presoji sodišča ni mogoče ugotoviti istovetnosti s terjatvijo, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, to je terjatve iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 106557/2009 z dne 30. 7. 2009, sklepu Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. I 239/2011 z dne 27. 7. 2011 in sklepu Okrajnega sodišča v Kranju I 309/2013 z dne 18. 7. 2013. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Pravno podlago za dopustitev nadaljevanja izvršbe v korist prevzemnika terjatve predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže , da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Citirana določba ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva nujno predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje , da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.

7. Kvalificirana listina, na podlagi katere nov upnik želi vstopiti v postopek, mora ne le zadostiti formalnim pogojem, kot jih v pritožbi navaja upnik (da gre za listino o prehodu, overitev podpisa odstopnika terjatve), temveč mora prehod (prav) terjatve, ki se izterjuje v konkretnem izvršilnem postopku, tudi dokazovati. Ne zadostuje torej predložitev kakršnekoli kvalificirane listine, iz katere prehod terjatve primeroma izhaja verjetno, ali ki nakazuje, da bi lahko šlo za prenos (prav) izterjevane terjatve, temveč mora biti prenos ali prehod terjatve, kot praviloma velja v civilnopravnih postopkih, vsaj glede na predložene listine izkazan z gotovostjo. Šele v tem primeru lahko izvršilno sodišče sploh izda sklep po tretjem odstavku 24. člena ZIZ in ne drži, kot to uveljavlja pritožnik, da mora sodišče prve stopnje nadaljevanje izvršbe z novim upnikom na podlagi (kakršnekoli) javne ali po zakonu overjene listine dovoliti, nato pa se morata nadaljevanju izvršbe z novim upnikom (dokazno podprto) upreti bodisi dolžnik ali prvotni upnik. Ker gre za odstop od načela stroge formalne legalitete, zakon namreč določa, da mora že predlagatelj, ki želi vstopiti v postopek kot nov upnik, izpolniti pojasnjeno dokazno breme.

8. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da iz s strani predlagatelja predloženih listin ni mogoče ugotoviti istovetnosti terjatve, ki se prenaša, s terjatvijo, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku. Držijo tako razlogi sodišča prve stopnje, da iz Kratke pogodbe o prenosu z dne 1. 9. 2021, ki jo je predlagatelj priložil predlogu za vstop v postopek kot novi upnik in nato še enkrat k dopolnitvi tega predloga, sicer izhaja, da je Banka B. d.d. terjatve do svojih dolžnikov, navedene v Prilogi 1 k tej pogodbi, skupaj z vsemi povezanimi stranskimi pravicami, prenesla in odstopila družbi A., d.o.o., ki jih je prevzela. Iz Priloge 1: seznam dolžnikov in terjatev pa je nadalje razvidno, da je bila z navedeno pogodbo na družbo A., d.o.o. prenesena terjatev iz pogodbe št. 000 z dne 25. 5. 2005 (dolžnik je C. C., davčna št. ...), katere oznaka pa ni razvidna nikjer iz predloga za izvršbo v tej izvršilni zadevi, niti iz prilog k predlogu za izvršbo (zlasti ne sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 106557/2009 s potrdilom o pravnomočnosti), posledično tudi ne iz sklepa o izvršbi).

9. Tudi Pogodba št. 000 z dne 25. 5. 2005 (o vodenju osebnega računa), sklenjena med Banko D., d.d. in dolžnikom, ki jo je naknadno predložil predlagatelj (sodišče prve stopnje je dne 11. 1. 2022 predlagatelja namreč pozvalo k dopolnitvi predloga z ustrezno trditveno iz dokazno podlago, saj številka pogodbe ni ustrezen povezovalni element, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da gre za prenos terjatve, ki se izterjuje v tem postopku), ne vsebuje nobenega podatka (npr. višine terjatve oz. drugega povezovalnega podatka glede na zgoraj navedene izvršilne naslove, na podlagi katerih je bil izdan sklep o izvršbi I 291/2017 z dne 7. 6. 2017), na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti istovetnost terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, kar je prav tako pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.

10. Po pojasnjenem v obravnavani zadevi ni razvidna povezava med terjatvijo, ki se izterjuje v tej izvršilni zadevi s terjatvijo, katere prehod je predlagatelj izkazoval v predlogu za vstop v postopek kot novi upnik, in ne drži pritožbena trditev, da je upnik prehod terjatve izkazal s kvalificirano listino.

11. Šele k pritožbi predlagatelj prilaga tudi izjavo odstopnika terjatve z dne 6. 2. 2022, vendar ta z ničemer ne pojasni, zakaj je ne bi mogel priložiti že k dopolnitvi predloga za vstop v postopek kot novi upnik z dne 29. 3. 2022, zato po presoji višjega sodišča niti ne gre za dopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter ta listina v pritožbenem postopku tako niti ni upoštevna in dopustna. Kljub povedanemu pa višje sodišče ugotavlja še, da ta listina niti ni javna listina ni po zakonu overjena listina, temveč zgolj enostranska zasebna listina, zato tudi v primeru njene pravočasne predložitve predlagatelj na njeni podlagi ne bi mogel na predpisan način izkazati prehoda terjatve nanj. Vse povedano pa predlagatelju ne preprečuje, da na podlagi ustreznih listin zoper dolžnika vloži nov predlog za izvršbo.

12. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).