Appeal dismissed: Debt secured by mortgage in security process, not enforcement, remains valid despite repayment agreement.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dolžnik spregleda, da gre za postopek zavarovanja in ne izvršbe. Kot že pojasnjeno zgoraj, se postopek zavarovanja zaključi z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje denarne terjatve upnika. V postopku izvršbe pa temu dejanju šele sledijo izvršilna dejanja oprave izvršbe z namenom prisilne izterjave terjatve. Zgolj odložitvi teh dejanj (opravi izvršbe) je namenjen institut odloga izvršbe, saj se odloži prisilna izterjava. V primeru odloga zavarovanja, ko upnik ne bi pridobil zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje svoje denarne terjatve in bi bil s tem v negotovosti glede možnosti prisilne izterjave v bodočnosti, bi bil v celoti izjalovljen namen zavarovanja oziroma namen tega instituta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju denarne terjatve 1 z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika 2 zavrnilo.

2. V pravočasni pritožbi dolžnik pojasni, da je z upnico sklenil sporazum o obročnem odplačilu predmetnega dolga v višini 3.579,71 EUR. V dokaz prilaga sklep Ministrstva za finance, FURS št. DT 491-52718/2023 z dne 3. 4. 2023 o odobritvi 12 mesečnega obročnega plačila dolga v višini 3.482,61 EUR. Glede na navedeno dolžnik predlaga odlog zavarovanja za čas enega leta oziroma do 28. 3. 2024, ko bo dolg v celoti poplačan oziroma predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo potrjuje odobritev obročnega plačila z izjemo terjatve pod zap. št. 4 in 12 Seznama izvršilnih naslovov DT 4930-171/2023 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: Seznam). Čeprav so terjatve pod zap. št. 1, 2, 3 in 10 že poplačane in je sklenjen dogovor o obročnem poplačilu, upnica vztraja pri zavarovanju do dokončnega poplačila dolga. Hipoteka je namreč ustanovljena prav z namenom zavarovanja dolga do dokončnega poplačila. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 239. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi. Ugovorni razlogi, ki preprečujejo zavarovanje, so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Teh dolžnik v ugovoru sploh ni uveljavljal. Sodišče prve stopnje je njegov ugovor že iz tega razloga utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

6. Dolžnik se je z ugovornimi navedbami o škodljivosti vknjižene zastavne pravice na nepremičninah, saj mu kot lastniku omejujejo lastninsko upravičenje, in nesorazmernosti zavarovanja upoštevajoč višino terjatve ter obseg zavarovanih nepremičnin, saj terjatev ne dosega niti vrednosti posamezne nepremičnine, smiselno zavzemal za omejitev zavarovanja (3. člen ZIZ, drugi odstavek 34. člena ZIZ in prvi odstavek 169. člena ZIZ, slednja v zvezi z 239. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje tudi v tem delu dolžniku pravilno ni sledilo.

7. Čim ima upnik izvršilni naslov, ki glasi na denarno terjatev, lahko zahteva njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikove nepremičnine. Ker sam zakon omogoča ustanovitev zastavne pravice v zavarovanje terjatve v primeru obstoja izvršilnega naslova, dolžnikove navedbe o škodljivosti dovolitve zavarovanja oziroma tega sredstva zavarovanja ob upoštevanju, da upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, ne more uspeti.

8. Kar se tiče omejitve obsega zavarovanja po drugem odstavku 34. člena in 169. členu ZIZ, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je ta glede na namen zavarovanja, ki je v omogočanju morebitne prisilne izterjave v bodočnosti, mogoča le v postopku izvršbe, ko se izvršba opravi le na nekatere predmete izvršbe, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

9. V postopku izvršbe je omejitev mogoča v fazi oprave izvršbe na posamezne nepremičnine, saj se v primeru, ko terjatev s temi nepremičninami ni poplačana, poplačilo opravi z ostalimi nepremičninami, na katerih upnik že ima zastavno pravico, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi, in zavarovan vrstni red poplačila terjatve. Postopek zavarovanja pa je zaključen že z ustanovitvijo zastavne pravice, ustanovljene v zavarovanje denarne terjatve upnika.

10. V primeru, če bi sodišče na podlagi 3. člena ZIZ omejilo zavarovanje zgolj na posamezne nepremičnine, pa je dolžnik tisti, ki bi moral izkazati, da bo z njimi v bodočnosti upniku omogočena morebitna prisilna izterjava. V postopku zavarovanja se namreč ne ugotavlja vrednost nepremičnin. V obravnavani zadevi je dolžnik zgolj navedel, da terjatev upnika ne dosega niti vrednosti posamezne nepremičnine, ne da bi določno označil vrednost posameznih nepremičnin, kot tudi njihovo aktualno stanje, 3 prav tako za navedeno ni ponudil dokazov. Dolžnik, na katerem je v ugovornem postopku trditveno in dokazno breme o zatrjevanih odločilnih dejstvih (drugi odstavek 53. člena ZIZ in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tega bremena ni zmogel. Odločitev o zavrnitvi ugovora se po obrazloženem izkaže kot pravilna in zakonita.

11. Na pravilnost in zakonitost sprejete prvostopenjske odločitve dogovor strank o obročnem odplačilu dolga, sklenjen po izdaji sklepa o zavarovanju, nima vpliva. Dolžnik spregleda, da gre za postopek zavarovanja in ne izvršbe. Kot že pojasnjeno zgoraj, se postopek zavarovanja zaključi z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje denarne terjatve upnika. V postopku izvršbe pa temu dejanju šele sledijo izvršilna dejanja 4 oprave izvršbe z namenom prisilne izterjave terjatve. Zgolj odložitvi teh dejanj (opravi izvršbe) je namenjen institut odloga izvršbe, saj se odloži prisilna izterjava. V primeru odloga zavarovanja, ko upnik ne bi pridobil zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje svoje denarne terjatve in bi bil s tem v negotovosti glede možnosti prisilne izterjave v bodočnosti, bi bil v celoti izjalovljen namen zavarovanja oziroma namen tega instituta. Odložitev kot jo zasleduje dolžnik, je mogoča zgolj v primeru upnikovega umika predloga za zavarovanje. Dolžnik tega, da bi z upnico dogovorila umik zavarovanja, ni zatrjeval, niti to ne izhaja iz dogovora o obročnem plačilu.

12. Po pojasnjenem pritožba dolžnika ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je bila sprejeta potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. O dolžnikovih stroških ni bila sprejeta odločitev, ker jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica z navedbami v odgovoru na pritožbo k pritožbeni presoji ni odločilno pripomogla. Stroške odgovora na pritožbo kot nepotrebne zato krije sama (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Denarno terjatev sestavlja glavnica v znesku 3.579,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2023 dalje, zamudne obresti od te glavnice obračunane do vključno 24. 1. 2023 v znesku 0,21 EUR, stroški davčne izvršbe v znesku 40,00 EUR in stroški zavarovanja v znesku 91,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku paricijskega roka.

2 Zavarovanje je dovoljeno na 23 parcelah v lasti dolžnika.

3 Iz zemljiškoknjižnih izpiskov, ki se nahajajo v spisu, je razvidno, da je na nepremičninah z izjemo parc. št. z ID znakom 1, ustanovljena hipoteka v zavarovanje terjatve 38.800,55 EUR s pripadki, po sklepu Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I 274/2021 z dne 8. 12. 2021 upnika X ter po tem sklepu tudi vpisana zaznamba izvršbe.

4 Ugotovitev vrednosti nepremičnine, prodaja nepremičnine, poplačilo iz prodane nepremičnine.