Supreme Court dismisses appeal request for delayed judgment due to lack of statutory conditions under ZPP Art. 367a.1. The request is inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request for a delayed judgment regarding a property dispute. The plaintiff argued that the defendant's lawyer lacked specific authorization and that the lower court failed to address potential abuse of execution or procedural violations. The court ruled that the statutory conditions for granting a delayed judgment under Article 367a of the Civil Procedure Act were not met, leading to the dismissal of the request.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a.1 of the Civil Procedure Act; Article 367c.2 of the Civil Procedure Act: A request for a delayed judgment is inadmissible if the statutory conditions for its granting are not fulfilled.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je (tudi v drugem sojenju) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženke uveljavljala: ugotovitev, da je do 1/4 lastnica sporne nepremičnine (točka I.1 izreka); v roku 15 dni izstavitev za vknjižbo lastninske pravice sposobno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo v njeno korist vknjižila pravica na 1/4 njej solastni sporni nepremičnini (točka I.2 izreka) in povrnitev pravdnih stroškov (točka I.3 izreka). Odločilo je še o stroških postopka (točka II. izreka).
2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije meni, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati zamudno sodbo, ker je odgovor na tožbo podal prokurist brez posebnega pooblastila (čeprav bi ga za konkretni sodni postopek moral imeti, ker bi v njem lahko prišlo do odsvojitve oziroma obremenitve nepremičnine). Nadalje vztraja, da je šlo v konkretnem primeru za zlorabo pridobitve lastninske pravice z nakupom nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku zaradi dogovora med dražitelji in v zvezi s tem zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarja še na zadevo VSRS II Ips 286/2012. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali mora imeti prokurist za zastopanje v sodnem postopku, kjer lahko pride do odtujitve ali obremenitve nepremičnine v lasti družbe, posebno pooblastilo za zastopanje; (2) ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je prokurist toženke podal odgovor na tožbo brez posebnega pooblastila in sodišče ni izdalo zamudne sodbe; (3) ali je podana bistvena kršitev določb postopka s tem, ko izpodbijana sodba (in sodba sodišča prve stopnje) nimata (jasnih) odločilnih dejstev o tem, ali je v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru In 1015/2009 prišlo do zlorabe izvršbe po drugem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) z dogovorom med dražitelji; in (4) ali gre pri pridobitvi lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku za originarno ali izvedeno pridobitev lastninske pravice.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).