Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cpg 296/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CPG.296.2023 AI generated

Appeal dismissed; separate procedure for interim order costs requires distinct ruling from main suit.

Case Number VSL Sklep I Cpg 296/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance judgment regarding costs for an interim order. The debtor argued the cost ruling was premature and that the lawyer's fee calculation was incorrect, while the creditor contested both points. The court ruled that when an interim order is filed separately from the main lawsuit, it constitutes an independent procedure requiring its own cost decision, thereby validating the separate ruling.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ): If an interim order is filed separately from the main lawsuit, it constitutes an independent procedure requiring a separate decision on the costs of that procedure.

Keywords

AI generated
interim order costs separate procedure appeal dismissal lawyer fees enforcement proceedings

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je pa dolžan v roku 15 dni upniku povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo v višini 219,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške postopka zavarovanja z začasno odredbo v višini 1.941,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi kot preuranjen oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje oziroma podrejeno, da izrek o stroških spremeni na način, da priznane stroške zniža. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter priglasil pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti o stroških postopka. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč vložen pred vložitvijo tožbe, ki jo obravnava sodišče prve stopnje v postopku pod opr. št. I Pg 56/2022. Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bila odločitev o stroških postopka izdana preuranjeno, ker bi morala biti vsebovana v končni odločbi v postopku I Pg 56/2022. 1

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje upniku za odgovor na ugovor napačno v skladu z 2. alinejo tar. št. 31/8 Odvetniške tarife (OT) priznalo 1.200 točk, saj naj odgovor ne bi predstavljal "obrazložene vloge" v smislu tar. št. 31/8 OT, temveč zgolj "drugo vlogo" po tar. št. 31/9 OT, za katero se prizna 50 točk.

7. Iz sklepa Zg 1/2022 z dne 13. 1. 2023, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru dolžnika zoper začasno odredbo, izhaja, da je dolžnik v ugovoru navajal, da je njegova zastavna pravica vpisana v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer je vpisana tudi zavarovana terjatev, ki še vedno obstaja, česar naj upnik v predlogu ne bi navedel. Upnik je v odgovoru na ugovor dolžnikove trditve prerekal ter navajal, da taka terjatev ne obstaja in da dolžnik v dokaz njenega obstoja ni predložil ustreznih listin (pogodbe), ki bi bila podlaga za ustanovitev zastave. Ker bi se glede na določilo prvega odstavka 58. člena ZIZ (v zvezi z 239. členom ZIZ), dolžnikove ugovorne trditve v primeru nevložitve upnikovega odgovora štele za resnične, sodišče prve stopnje pa bi zato lahko ugotovilo, da upnik ni z verjetnostjo izkazal, da zastavna pravica dolžnika ne obstaja, ne držijo pritožbene navedbe, da ni mogoče govoriti o obrazloženi vlogi. Sodišče prve stopnje je zato upniku pravilno priznalo tudi 1.200 točk za odgovor na ugovor po tar. št. 31/8 OT.

8. Pritožba dolžnika tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa upniku povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z OT. Potrebni stroški upnika za odgovor na pritožbo tako znašajo 300 točk za odgovor na redno pravno sredstvo (tar. št. 31/7 OT) in 22-odstotni DDV na odvetniške storitve, skupaj 219,60 EUR.

1 Glej na primer VSL Sklep I Cpg 5/2022, VSL sklep V Cpg 219/2016, VSL sklep I Cpg 931/2015, VSC sklep Cp 604/2011.