Administrative court dismisses appeal against denationalization decision where prior ruling was already annulled.

I. Tožba se v delu, v katerem tožnik izpodbija 1. do 5. točko izreka delne odločbe Upravne enote Žalec št. 362-70/92-1082 z dne 13. 2. 2020, zavrže.

II. V preostalem se tožba zavrne.

[JEDRO]

S tem, ko je bila prvostopenjska odločba v točkah 1 do 5 izreka odpravljena, je nastal položaj, kot da o temu delu denacionalizacijskega zahtevka odločba sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je v temu delu vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz odpravljenega dela delne odločbe, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedenih točk izreka delne odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

[OBRAZLOŽITEV]

Potek upravnega postopka

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je upravni organ v 1. točki v korist pokojnega upravičenca A. A. določil odškodnino v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju SDH) v višini 46.409,70 DEM (23.728,90 EUR); v 2. točki izreka je odločil, da odškodnina pripada upravičencu za del podržavljenih nepremičnin, ki jih zaradi zakonsko določenih ovir ni mogoče vračati v naravi, v skupni površini 30.437 m² in to za del podržavljenih nepremičnin, ki so bile v času podržavljenja označene kot: a) parcela št. 261/2, v delu površine 4780 m²; b) parcela št. 318/1 v delu površine 13. 713 m²; c) parcela št. 277/2 v delu površini 11.876 m² in d) parcela št. 275/2 v površini 68 m². V točki 3, da je zavezanec za plačilo odškodnine SDH. V 4. točki, da je zavezanec dolžan izročiti obveznice skrbnikoma za posebni primer. V točki 5, da sta skrbnika za posebni primer B. B. in C. C., vsak do ½. V 6. točki, da je imel upravičenec pokojni A. A. jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo SRS od 28. 8. 1945 do smrti. V 7. točki, da se zahteva za vrnitev dela podržavljene parcele 277/2 (3.755 m²) in del parcele 318/1 (25.460 m²), danes zemljiška parcela 318/34 k.o. ..., v površini 9.215 m², ki je last Č., d. o. o., zavrne kot neutemeljena. V 8. točki, da bo o preostalem delu vloženega zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno, upravni organ odločil v nadaljevanju postopka. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo, ki jo je vložila C. C.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, in sicer zaradi zavrnitve zahteve za vračilo v naravi večjega števila zemljišč. Navaja, da je pri večini zemljišč prišlo do nezakonitega razpolaganja zavezanke za vračilo po uvedbi Zakona o denacionalizaciji (ZDen), deloma gre za nepozidana zemljišča, za katera ne obstaja ovira za vrnitev v naravi, deloma pa gre za zemljišča, na katerih so provizoriji, ki niso ovira za vrnitev v naravi. Opozarja, da je namen denacionalizacije poprava krivic, ki se izvaja z vračilom premoženja v naravi. Izpodbijani odločbi očita tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

3. Toženka v odgovoru na tožbi nasprotuje in sodišču predlaga, naj jo zavrne.

4. Stranka z interesom C. C. v svojem odgovoru na tožbo navaja, da je tudi ona vložila tožbo zoper isto odločbo in da to tožbo sodišče obravnava pod opr. št. I U 1053/2020.

Odločanje po sodnici posameznici

5. Sodišče je s sklepom z dne 15. 9. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sklenilo, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

K I. točki izreka

6. Tožba zoper 1. do 5. točko izreka izpodbijane delne odločbe ni dovoljena.

7. V 1. do 5. točki izreka izpodbijane delne odločbe je upravni organ določil odškodnino v obveznicah SDH za v 2. točki izreka navedeno premoženje, določil zavezanca in način izpolnitve njegove obveznosti ter določil skrbnika.

8. Iz vpisnika naslovnega sodišča izhaja, da je bila izpodbijana delna odločba tudi predmet drugega upravnega spora, ki je potekal pod opr. št. I U 1053/2020. V tem upravnem sporu je bila 1. 3. 2022 izdana sodba, s katero je sodišče odpravilo 1. do 5. točko izreka tudi v tem upravnem sporu izpodbijane prvostopenjske odločbe in zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba zoper navedeno sodbo ni dovoljena, je odločitev Upravnega sodišča s tem datumom tudi pravnomočna, kar pomeni, da so skupaj z odpravo navedene prvostopenjske odločbe odpravljene tudi njene pravne posledice (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1 pa je bila zadeva vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana.

9. S tem, ko je bila navedena prvostopenjska odločba v točkah 1 do 5 izreka odpravljena, je po povedanem nastal položaj, kot da o temu delu denacionalizacijskega zahtevka odločba sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je v temu delu vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz odpravljenega dela delne odločbe, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedenih točk izreka delne odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

10. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

11. Ker je bila izpodbijana delna odločba v 1. do 5. točki izreka, kot je bilo pojasnjeno, že v drugem upravnem sporu odpravljena in zato za tožnika v tem obsegu nima več nikakršnih pravnih posledic, torej ne posega v njihovo pravno korist, je sodišče v skladu z navedenimi zakonskimi določbami njegovo tožbo v temu delu zavrglo.

K II. točki izreka

12. V preostalem delu (to je zoper 6. do 9. točke izreka delne odločbe) tožba ni utemeljena.

13. Upravni organ je v 6. točki izreka ugotovil, da ima upravičenec pokojni A. A. izkazano jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo SRS od 28. 8. 1945 pa do smrti; v 7. točki je zahtevo za vrnitev dela podržavljene parcele 277/2 in dela parcele 318/1 zavrnil ; v 8. točki odločil, da bo v preostalem delu vloženega zahtevka odločil v nadaljevanju postopka; ter v 9. točki, da stroški postopka niso bili zaznamovani.

14. Tožnik ni navedel posebnih ugovorov zoper odločitev v 6. do 9. točki izreka, sodišče pa ugotavlja, da je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na navedene točke izreka ustrezno obrazložena. K temu sodišče dodaja, da v zvezi s 7. točko izreka delne odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za vrnitev dela podržavljenega premoženja, upravni organ na 47. strani odločbe navaja, da je zavezanka za to premoženje pravnim naslednikom upravičenca že plačala denarno odškodnino, vlagatelji pa zahteve v tem delu niso utesnili. Teh ugotovitev in odločitve tožnik v tožbi z ničemer ne izpodbija in v zvezi s tem ne navaja nobenih razlogov.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo zoper odločitev v 6. do 9. točki izreka zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

16. Sodišče za odločitev o zavrnitvi tožbe ni opravilo glavne obravnave iz razloga po prvem odstavku 59. člena ZUS-1. Tožnik namreč v tožbi glede odločitve v 6. do 9. točki izreka izpodbijane delne odločbe ne navaja ničesar, kar pomeni, da dejansko stanje med strankama v tem delu izpodbijane odločbe ni sporno.